Manca Smrekar prejemnica Bloudkove plakete 2024
Med letošnjimi dobitniki Bloudkovih priznanj, najvišjih odlikovanj Republike Slovenije v športu, ki so jih 3. februarja 2025 podelili v Cankarjevem domu v Ljubljani, je tudi paraplezalka Manca Smrekar, evropska podprvakinja 2024 v paraplezanju, prejemnica Bloudkove plakete 2024.
Manca Smrekar (foto Sportida/vir Šport invalidov)
Prestižna Bloudkova priznanja, ki jih od leta 1965 podeljuje Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj za dosežke na področju športa, so podelili na slovesni prireditvi na Brdu pri Kranju. Bloudkove nagrade, najvišja državna priznanja Republike Slovenije za delo in dosežke na področju športa so prejeli ekipa kajakašev v spustu 3xK1 v postavi Nejc Žnidarčič, Anže Urankar in Simon Oven za vrhunski mednarodni dosežek ter Janez Vodičar in Irena Rosa za življenjsko delo v športu. Samodejno so nagrade za vrhunske mednarodne športne dosežke dobili Andreja Leški, Toni Vodišek, Franček Gorazd Tiršek, Živa Lavrinc in Dejan Fabčič. Po noveli zakona o Bloudkovih nagradah, ki jo je brez glasu proti lani sprejel državni zbor, je športnica ali športnik, ki osvoji olimpijsko, paralimpijsko medaljo, medaljo na olimpijadi gluhih in naglušnih ali medaljo na šahovski olimpijadi samodejno prejemnik Bloudkove nagrade. Ta je enkratna, zato je športna plezalka Janja Garnbret, ki jo je že prejela za leto 2018, letos ni dobila.
Poleg Bloudkovih nagrad je odbor podelil tudi deset Bloudkovih plaket - med njimi jo je za pomemben tekmovalni dosežek v športu na predlog Planinske zveze Slovenije prejela tudi paraplezalka Manca Smrekar (ŠPO PD TAM Maribor), ki je na evropskem paraplezalnem prvenstvu 2024 v Villarsu postala evropska podprvakinja v kategoriji AU3. V svetovnem pokalu je stala na stopničkah na vseh treh tekmah, bila je srebrna v Innsbrucku ter bronasta v Salt Lake Cityju in Arcu, kar je tudi odraz dobrega dela s trenerjem Luko Mužarjem. Rodila se je s komaj opazno, a za njen svet zelo pomembno anomalijo, ki se ji reče simbrahidaktilija, kar pomeni bolezen kratkih prstov - njena leva roka praktično nima prstov razen palca. V lanski sezoni se je Manca vrnila na tekmovanja po poškodbi kolena pred dvema letoma, ko je leta 2021 zasedla 4. mesto na svetovnem prvenstvu v paraplezanju v Moskvi in tako postala tudi slovenska parašportnica za leto 2021.
"Priznanja nosijo ogromen pomen. Prvič sem se zavedala na podelitvi PZS za vrhunske dosežke, kaj predstavlja skupek vsega, kar sem do zdaj v tej parašportni zgodbi počela. Med čakanjem na podelitev sem tudi jaz delila - solze. Začutila sem odgovornost in možnost, da paraplezanje spet dobi obliko, ki si jo zasluži. To je že kar nekaj časa moja želja. Sezona 2024 ni bila lahka, kar nekajkrat sem se spraševala, če je vredno in če ne bi raje kar končala in prepustila, da se vse skupaj odvije brez mene. Ampak, ker mi je v ogromno čast biti ambasadorska parašporta in biti v ta svet sprejeta kot nekdo z zelo majhno oviro, ki življenja ne omejuje velikokrat. Pri plezanju in čustvenem vidiku pa je pravzaprav glavni nosilec veličine," je vtise strnila Manca Smrekar, ki je v roku tedna dni prejela priznanje PZS za vrhunske dosežke na tekmovanjih in Bloudkovo plaketo, ter dodala: "Hkrati pa se zavedam, da je težko biti oboje, osredotočen na treninge in nastope na tekmah ter istočasno približati ljudem parašport in svet invalidnosti. Sezona 2025 je pred vrati in upam, da bom čim bolje krmarila med obema. Bloudkova plaketa pa mi je pričarala en ogromen nasmeh in me postavila pred zrcalo, da je bil ves trud vreden in da lahko služi ne samo kot nagrada za dosežke nazaj, ampak tudi kot povod za naprej."
Bloudkovo nagrado, najvišjo državno nagrado na področju športa, so za slovensko plezanje in alpinizem do zdaj prejeli: Miha Potočnik (1967), Joža Čop (1970), Aleš Kunaver (1974), VI. jugoslovanska alpinistična himalajska odprava za osvojitev Makaluja (1975), Jugoslovanska alpinistična odprava - Everest '79 za osvojitev najvišjega vrha sveta po novi smeri (1979), Franc Knez (1984), odprava Cerro Torre za prvenstveni alpinistični vzpon v Patagoniji (1985/86), Janez Krušic (1987), Tomo Česen (1989), Marko Prezelj in Andrej Štremfelj za dosežke v alpinizmu/novo smer na Kangčenzengi (1992), Tomaž Humar za najodmevnejši dosežek v letu v svetovnem alpinizmu (1999), Davo Karničar za izjemni športni podvig v Himalaji/smučarski spust z Everesta (2000), Martina Čufar (2001), Mina Markovič (2012) in Janja Garnbret (2018) za vrhunski mednarodni športni dosežek ter Franc Ekar (2023) za življenjsko delo v športu.
Poleg trojice športnih plezalk, ki so prejele Bloudkovo nagrado, so Bloudkove plakete za slovensko športno plezanje do zdaj že prejeli: Natalija Gros in Mina Markovič leta 2011, Jernej Kruder leta 2015, leta 2017 Janja Garnbret in Domen Škofic, leta 2018 selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren, leta 2019 športni plezalec Gregor Vezonik, leta 2020 športna plezalka Mia Krampl, leta 2022 Luka Potočar in leta 2023 Vita Lukan. V gorskih športih sta Bloudkovo plaketo prejela leta 2016 tekmovalni turni smučar Nejc Kuhar in leta 2018 tekmovalec v lednem plezanju Janez Svoljšak.
Iskrene čestitke!
Paraplezalka Manca Smrekar, prejemnica Bloudkove plakete 2024 za pomemben tekmovalni dosežek v športu. (foto Sportida/vir Šport invalidov)
Poleg Bloudkovih nagrad je odbor podelil tudi deset Bloudkovih plaket - med njimi jo je za pomemben tekmovalni dosežek v športu na predlog Planinske zveze Slovenije prejela tudi paraplezalka Manca Smrekar (ŠPO PD TAM Maribor), ki je na evropskem paraplezalnem prvenstvu 2024 v Villarsu postala evropska podprvakinja v kategoriji AU3. V svetovnem pokalu je stala na stopničkah na vseh treh tekmah, bila je srebrna v Innsbrucku ter bronasta v Salt Lake Cityju in Arcu, kar je tudi odraz dobrega dela s trenerjem Luko Mužarjem. Rodila se je s komaj opazno, a za njen svet zelo pomembno anomalijo, ki se ji reče simbrahidaktilija, kar pomeni bolezen kratkih prstov - njena leva roka praktično nima prstov razen palca. V lanski sezoni se je Manca vrnila na tekmovanja po poškodbi kolena pred dvema letoma, ko je leta 2021 zasedla 4. mesto na svetovnem prvenstvu v paraplezanju v Moskvi in tako postala tudi slovenska parašportnica za leto 2021.
"Priznanja nosijo ogromen pomen. Prvič sem se zavedala na podelitvi PZS za vrhunske dosežke, kaj predstavlja skupek vsega, kar sem do zdaj v tej parašportni zgodbi počela. Med čakanjem na podelitev sem tudi jaz delila - solze. Začutila sem odgovornost in možnost, da paraplezanje spet dobi obliko, ki si jo zasluži. To je že kar nekaj časa moja želja. Sezona 2024 ni bila lahka, kar nekajkrat sem se spraševala, če je vredno in če ne bi raje kar končala in prepustila, da se vse skupaj odvije brez mene. Ampak, ker mi je v ogromno čast biti ambasadorska parašporta in biti v ta svet sprejeta kot nekdo z zelo majhno oviro, ki življenja ne omejuje velikokrat. Pri plezanju in čustvenem vidiku pa je pravzaprav glavni nosilec veličine," je vtise strnila Manca Smrekar, ki je v roku tedna dni prejela priznanje PZS za vrhunske dosežke na tekmovanjih in Bloudkovo plaketo, ter dodala: "Hkrati pa se zavedam, da je težko biti oboje, osredotočen na treninge in nastope na tekmah ter istočasno približati ljudem parašport in svet invalidnosti. Sezona 2025 je pred vrati in upam, da bom čim bolje krmarila med obema. Bloudkova plaketa pa mi je pričarala en ogromen nasmeh in me postavila pred zrcalo, da je bil ves trud vreden in da lahko služi ne samo kot nagrada za dosežke nazaj, ampak tudi kot povod za naprej."
Manca Smrekar: "Bloudkova plaketa mi je pričarala en ogromen nasmeh in me postavila pred zrcalo, da je bil ves trud vreden in da lahko služi ne samo kot nagrada za dosežke nazaj, ampak tudi kot povod za naprej." (foto Luka Mužar)
Bloudkovo nagrado, najvišjo državno nagrado na področju športa, so za slovensko plezanje in alpinizem do zdaj prejeli: Miha Potočnik (1967), Joža Čop (1970), Aleš Kunaver (1974), VI. jugoslovanska alpinistična himalajska odprava za osvojitev Makaluja (1975), Jugoslovanska alpinistična odprava - Everest '79 za osvojitev najvišjega vrha sveta po novi smeri (1979), Franc Knez (1984), odprava Cerro Torre za prvenstveni alpinistični vzpon v Patagoniji (1985/86), Janez Krušic (1987), Tomo Česen (1989), Marko Prezelj in Andrej Štremfelj za dosežke v alpinizmu/novo smer na Kangčenzengi (1992), Tomaž Humar za najodmevnejši dosežek v letu v svetovnem alpinizmu (1999), Davo Karničar za izjemni športni podvig v Himalaji/smučarski spust z Everesta (2000), Martina Čufar (2001), Mina Markovič (2012) in Janja Garnbret (2018) za vrhunski mednarodni športni dosežek ter Franc Ekar (2023) za življenjsko delo v športu.
Poleg trojice športnih plezalk, ki so prejele Bloudkovo nagrado, so Bloudkove plakete za slovensko športno plezanje do zdaj že prejeli: Natalija Gros in Mina Markovič leta 2011, Jernej Kruder leta 2015, leta 2017 Janja Garnbret in Domen Škofic, leta 2018 selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren, leta 2019 športni plezalec Gregor Vezonik, leta 2020 športna plezalka Mia Krampl, leta 2022 Luka Potočar in leta 2023 Vita Lukan. V gorskih športih sta Bloudkovo plaketo prejela leta 2016 tekmovalni turni smučar Nejc Kuhar in leta 2018 tekmovalec v lednem plezanju Janez Svoljšak.
Iskrene čestitke!