Navdihujoče evropsko prvenstvo v športnem plezanju

Prvič sem v živo spremljala dogajanje na evropskem prvenstvu in počutila sem se kot na kakšnem koncertu. Ja, fino je dogajanje gledati na televiziji, a doživeti a v živo, to, to pa je divje.

Že na kvalifikacijah je bilo ogromno ljudi, vse ostale tekme so bile razprodane. Točnih številk ne vem, ampak nekje pettisočglava množica ljudi je dihala s športniki, jih vzpodbujala, gnala, in porivala proti vrhu, z njimi vzdihovala, zanje ploskala in stiskala pesti ter jokala ob zmagah in porazih.

Športno plezanje ima številne privržence. In če je mogoče za Slovence tekma v hitrosti brez pomena, nezanimiva, se je v Münchnu izkazala kot popolno nasprotje. Ko sem se pol ure pred tekmo sprehodila do medijske tribune, sem presenečeno uzrla množico, ki je stala pred vhodom. Kot bi čakala na koncert kakšne od skupin, ki se vseke toliko časa zgodi na istem prizorišču. Ker so bile tekme razprodane, so zunaj prizorišča hodili ljudje z napisi, da kupijo vstopnico.

Nasploh je zgodovinsko prizorišče zelo priljubljena Instagram točka, kjer se odlično kombinira klasicizem z modernostjo. Königsplatz je zgradil bavarski kralj Ludwig I. Žal so to točko pred skoraj sto leti za svojo promocijo uporabili tudi nacisti. 10. maja 1933 je bil Königsplatz eden od krajev, kjer so nacisti sežigali knjige avtorjev, ki jim niso bili všeč. Leta 1935 so nacisti okoli zgodovinskih stavb položili 20 tisoč granitnih plošč, da bi prostor lahko uporabili kot osrednji paradni prostor za parade in zabave v Münchnu.

Popolnoma drugačen zgodovinski odtis bo na tem prizorišču pustila Slovenka jeklenih živcev in neverjetne osredotočenosti na jasen cilj: osvojiti zlato medaljo. Gledala sem vse tekme Janje Garnbret v Münchnu in jasno je bilo, da je, kot jo je opisal napovedovalec prireditve, »z drugega planeta«. Če so se njene predhodnice mučile, se je ona sprehodila od začetka do vrha balvana. Rešitev je našla prej kot ostale. Prav videla sem jo, kako rešuje Scrabble za pisalno mizo in najde črke in besede prej kot ostali. Podobno osredotočena in iznajdljiva je bila pri težavnosti. A ta lahkotnost je videti tako lahka, ker je dejstvo je, da Janja ogromno trenira, da se na vsakem treningu potrudi največ, kar zmore, in da vsako tekmo odpleza, kot da je najpomembnejša v njenem življenju. Verjetno si njene tekmice mislijo, kaj jim je bilo treba, da morajo tekmovati ravno v istem času kot vražja Slovenka. A boljše kot imamo osebe okoli sebe, boljši postajamo tudi sami.

Janja je zvezdnica športnega plezanja, a za sprehod od hotela do prizorišča še vedno ne potrebuje varnostnikov ter v hotelu prijazno deli podpise tistim, ki jo zanj prosijo. Živela sem v hotelu, kjer so bile okoli mene osebe, ki so pobirale medalje na prvenstvu, na olimpijskih igrah ali na tekmah svetovnega pokala. Nikoli nisem opazila, da bi jim tuji gosti kakorkoli težili in vdirali v njihovo zasebnost. Ali so bili toliko uvidevni ali je ta šport kljub olimpijskim igram še vedno dokaj neznan in prepoznan. Samo mislim si lahko, kakšen živžav bi nastal, če bi se v prostoru pojavili Luka Dončić, Rafael Nadal ali kakšen nogometni zvezdnik.

Prav tako so me navdušili naši ostali tekmovalci. Bili so pripravljeni na tekmovanje, brez večje treme, borili so se do konca. Tekmovanje so vzeli resno in tako tudi rezultate. So pa imeli naši tekmovalci tudi odlično medijsko podporo tako v Münchnu kot tudi doma. Navdušeni nad njihovimi uspehi in komunikacijo so poročali o njihovih zmagah in obžalovali poraze.

Predvsem pa si bom tekmovanje zapomnila po tem, kako zmorejo najboljši kljub raznim poškodbam, žuljem nastopiti, odplezati in iti preko praga bolečine. Za najboljše ni popuščanj. Treba je gristi do konca, in ko si v steni, je vse odvisno samo od osebe same. Tam je vedno vsak sam, s telesom in duhom.