Janja Garnbret prejela zlati red za zasluge

Olimpijska prvakinja v športnem plezanju Janja Garnbret je na posebni slovesnosti v državni palači v Ljubljani 29. marca iz rok predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja prejela zlati red za zasluge. To državno odlikovanje je prejel tudi kanuistični olimpijski prvak Benjamin Savšek, predsednik pa jima je zlati red za zasluge vročil za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.
Benjamin Savšek in Janja Garnbret prejela zlati red za zasluge (vir Urad predsednika/Daniel Novakovič/STA)
Za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem prejme Janja Garnbret zlati red za zasluge.

Prva dama svetovnega plezanja je Janja Garnbret iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Je nosilka prve zlate olimpijske medalje v športnem plezanju v zgodovini - na olimpijskih igrah v Tokiu je bilo športno plezanje prvikrat del družine olimpijskih športov. Tako se je Janja Garnbret v športno zgodovino vpisala na povsem edinstven, v plezanju bi rekli prvenstveni način.

Nepremagljiva in neponovljiva Janja Garnbret je nesporna kraljica svojega športa. Je pa še mnogo več. Ko zanjo rečemo, da je najboljša, to pomeni najboljša na svetu in najboljša vseh časov. Tudi prekaljeni poznavalci plezanja včasih osupnejo, saj se zdi, kot da zanjo zakoni težnosti ne veljajo.

Olimpijska prvaka Janja Garnbret in Benjamin Savšek sta prejela zlati red za zasluge (vir Urad predsednika/Daniel Novakovič/STA)

Janjini prvi podvigi so bili plezanje na vrhove dreves, na omare in druge kose pohištva v domači hiši. Nato se je vpisala v plezalni tečaj, kjer se je spoznala s pravo steno in oprimki. Pred koncem osnovne šole je postala članica mladinske plezalne reprezentance Slovenije. Že v prvi sezoni v reprezentančnem dresu je postala evropska mladinska prvakinja v težavnostnem in balvanskem plezanju, naslednje leto pa je med mladinkami postala svetovna prvakinja v težavnostnem plezanju. Po končani osnovni šoli se je vpisala v športni oddelek Gimnazije Velenje, do konca srednje šole pa je osvojila blizu dva ducata odličij na največjih tekmovanjih.

 

Danes ima 23-letna Janja Garnbret 47 uvrstitev na najvišjo stopničko, od tega kar 31 zmag v svetovnem pokalu, 18 v težavnosti in 13 v balvanih. Je olimpijska prvakinja, na svetovnih prvenstvih je osvojila šest naslovov svetovne prvakinje, je štirikratna skupna zmagovalka svetovnega pokala športnih plezalk, ima en naslov zmagovalke seštevka svetovnega pokala v balvanih in štiri naslove zmagovalke seštevka svetovnega pokala v težavnosti. Janja Garnbret je tudi prva ženska na svetu, ki je preplezala steno naravnega plezališča, ocenjeno z najvišjo stopnjo težavnosti 8c. In to kar dvakrat, v prvem poskusu, brez predhodne seznanitve s steno. Splezala je tudi na najvišjo zgradbo v Sloveniji, na 360-metrski dimnik termoelektrarne v Trbovljah.

Zgodovinski dosežek je Sloveniji z zlato medaljo na olimpijskih igrah priplezala Janja Garnbret, najboljša športna plezalka vseh časov (foto Andraž Purg)

Koroška pajkovka, kot jo ljubkovalno imenujejo njeni oboževalci, zase pravi, da je perfekcionistka, ki ne podlega pritiskom. Vlogo favoritinje sprejema kot spodbudo in motivacijo. Od vrha domače omare do najprestižnejšega tekmovanja na svetu je Janjo Garnbret vodila pot težkih treningov, odrekanj, trdne volje, garanja, taktike in solz. Zlata medalja na olimpijskih igrah v Tokiu je krona njene izjemno uspešne kariere, v kateri pa še zdaleč ni rekla zadnje besede. Plezanje je njeno življenje. V steni se Janja počuti najbolj živo, počuti se svobodno in je nepremagljiva. Zlata Janja Garnbret je s svojo trdno in ob tem dobro voljo izjemen navdih vsem. V njenih očeh so iskre, ki ne lovijo dosežkov, ampak predvsem presežke.

Janja Garnbret je vzornica številnim mladim, ki so se predvsem zaradi nje odločili preizkusiti v športnem plezanju. Z igrivim nasmeškom in osredotočenim pogledom je osvojila srca mladih in starih. Nekateri z njo plezajo, vsi pa za njo navijamo, trepetamo, ko je v steni in se vedno znova veselimo, ko pride na vrh.

Pripoved o njenih vzponih pa ni le opisovanje velikih uspehov in dolge vrste preplezanih sten. Je pripoved o pomenu nezlomljive volje, odločenosti, vztrajanja in samodiscipline; govori o močni osebnosti, ki zmaguje sama nad sabo.

Za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem se ji Republika Slovenija zahvaljuje z zlatim redom za zasluge.

Vir: Urad predsednika RS