Mednarodni mladinski plezalni tabor v deželi stolpov

Kaj je skupno sosednjima nacionalnima parkoma Saška Švica (Sächsische Schweiz) in Češka Švica (Národní park České Švýcarsko)? Vsaj to, da nista niti blizu Švice in da ju oba krasijo temni stolpi iz peščenjaka. Čudoviti na pogled, zanimivi na dotik in nevarni za plezanje. Letos se je ponudila ponudila odlična priložnost, da z Mladinsko komisijo PZS obiščemo to deželo stolpov na češki strani meje. Poleg mene je slovensko ekipo sestavljalo sedem zagnanih mladih in Blaž, s katerim sva jih (dokaj) uspešno krotila.

Zakaj in kako smo se znašli čisto na severu Češke, tik ob meji z Nemčijo? Ideja o mednarodnem mladinskem plezalnem taboru je začela nastajati že med projektom Erasmus+ Climbing for everybody. Po koncu projekta smo predstavniki petih evropskih planinskih zvez (Češke, Slovenske, Slovaške, Madžarske in Hrvaške) začeli z načrtovanjem in za kraj prvega tabora izbrali Češko. Tako nas je 45 ljubiteljev plezanja od 11. do 17. avgusta preživelo v kraju Ostrov, kjer smo bivali v kampu sredi ničesar. Brez signala, brez interneta in brez trgovin.

Celotno območje je izredno tradicionalno in ima stroga pravila, kar se plezanja tiče. Če jih naštejem samo nekaj:

• prepovedana uporaba kovinskih varoval,
• prepovedana uporaba magnezija,
• prepovedano plezanje na top-rope,
• prepovedano plezanje po padavinah (ponekod celo 48 ur),
• ...

Zaradi vseh pravil je plezanje malo specifično. Prvi plezalec smer spleza s pomočjo tradicionalnih varoval, zgoraj naredi sidrišče, varuje drugega od zgoraj in nato se spustita po vrvi. Smeri niso navrtane (občasno je kje kakšna rinka sredi smeri), varovanje pa poteka z vozli: navaden vozel sredi gurtne, navaden vozel ali osmica na prusiku, okrogli vozli iz pomožnih vrvi različnih debelin (imenovani kinderkopf oz. monkeyfist), ... Med plezanjem iščeš idealne razpoke, v katere boš potiskal vozle in jim zaupal svoje življenje. Psiha dela na maksimalnih obratih. Na taboru smo se k sreči lahko zanašali na lokalne vodnike, ki so za nas preplezali vse smeri.

Skozi ta nepozaben teden smo splezali tako na nemške kot češke stolpe, se učili plezati poke, odlomili nekaj grifov, doživeli super abseile v prazno, dobro popraskali kolena, uničili blazinice in se učili izdelovati vozle za varovanje. V prostem času smo nasekali kar nekaj drv za večerni ogenj, se naučili igrati poker, se borili za mesto v viseči mreži, uživali na toboganih na bazenu, pošlatali tudi plastiko ter predvsem pojedli ogromno kumine (beri: doživljenske travme zaradi kruha s kumino).

Da ne bodo zapisane le besede »tastarih«, še vtisi udeležencev:

• Lara Nikolič: Pred prihodom nisem niti približno vedela, kaj pričakovati od tabora, a stvari so kar hitro postale jasne. Zanimiva skala "čudnih" oblik, poličke, razpoke, "šalčke", samogovori o tem, da mi manjka magnezij, odlična družba, nori razgledi in super vzdušje. Sedem dni tabora je minilo v trenutku. Udeleženci smo spoznali nek povsem drugačen način plezanja in nove načine varovanja. Plezanje v češkem peščenjaku je res čudovito. Poleg tega smo imeli tudi dovolj časa, da smo se povezali s plezalci iz drugih držav ter navezali nove stike in prijateljstva :). Kljub temu, da nam vreme nekaj dni ni bilo naklonjeno, smo še vedno uživali ob raznih drugih dejavnostih. Tabora ne bom pozabila, saj je bil v celoti super izkušnja, ki bi jo z veseljem ponovila in priporočila tudi vsem ostalim.
• Hana Zelič: V spominu mi bo ostalo preizkušanje trdnosti bajtic z visečo mrežo, sončni zahod z vrha stolpov, nočni obisk nemških gozdov, gretje ob ognju. Češčina, ko sem včasih lahko razumela cele stavke, in madžarščina, ko nisem imela najmanjše ideje, o čem govorijo. Preizkušanje potrpežljivosti na slacklinu in ob izdelovanju kinderkopfov. Ter seveda plezanje. Črni stolpi, ki včasih pokažejo svojo rumeno notranjost. Navdušenje, da je v peščenjaku vse lahko stop - na trenje. Preizkusili smo, kako zahtevno je v resnici plezanje pok, kako občutljive so naše blazinice na peščenjak in kakšno zadoščenje prinaša razgled z vrha težke smeri. Skratka, hvala vsem za sproščeno vzdušje brez kakšnega obvezujočega urnika in teden, ko se izmučiš in sprostiš hkrati ter uživaš v dobri družbi.
• Urh Kosirnik: Tabor se mi je zdel zabaven. Všeč mi je bilo, ko smo plezali, nabirali les za ogenj in ležali v hamoku. Vodstvo tabora in vodniki so bili zabavni in prijazni. Skala se mi je zdela zanimiva, ne glede na to ali je bila plata, previs ali poka. Skala je tako groba, da plezalka prime povsod. Z veseljem bi se tabora ponovno udeležil.
• Tina Prvinšek: Odlična družba, luštne aktivnosti... Plezat v peščenjak bi še šla, mi je bilo všeč. Fajn je spoznat plezalce iz drugih držav, uživat, se smejat in se imet fajn!
• Luka Komatar: Na taboru mi je bilo zelo všeč. Plezali smo po peščenjakih - to je zelo zanimiva skala, plezanje na njih je bilo precej drugačno, kot na navadni skali. Plezalka je bolje prijela, blazinice na prstih pa so tudi bolj trpele. Kamp je bil ... dober, hišice pa so bile povprečne (hišica št. 10 je bila najbolj razsuta). Člani posameznih držav so se držali bolj skupaj (Slovenci smo se pogovarjali, Čehi so se igrali in lovili okoli s Slovaki, Madžari pa so samo trenirali). Zadnji večer smo se vsi zbrali pred ognjem, takrat smo se malo več družili. Še enkrat, vse skupaj mi je bilo všeč in se že veselim naslednjega tabora. PS: Preveč kruha s kumino.
• Urban Bečan: Na Češkem smo se imeli zelo super, ker je bila družba zelo super in skala je bila specifična. Všeč nam je bila tudi malo pikantna hrana. Imel sem se super in z veseljem bi šel še kdaj.
• Vita Dacar: Tabora na Češkem sem se zelo veselila, saj mi je potovanje in plezanje nekaj najboljšega. Malo me je skrbelo, kako vse bo, vendar je bilo odlično. Plezanje po peščenjaku je bilo zame nekaj povsem novega in bilo je super. Ko prideš na vrh in vidiš ta razgled, je noro. Spoznala sem polno novih ljudi in občutki so res dobri. Imela sem nekaj težav s hrano, ampak so bile na zalogi sladkarije, tako da se da :D Veselim se že novih taborov, na novih lokacijah in vesela bom, če bom lahko šla z vami in če bom srečala koga od teh udeležencev. Doživetja in spomini so nekaj, kar ti ostane za vedno in bogati tvoje življenje. Hvala vsem za vse in še posebej Barbari.