Šest izjemnih zgodb iz navpičnice - v živo na 11. festivalu gorniškega filma
MARTINA ČUFAR POTARD: Mama z jeklenimi prsti
Martina Čufar Potard pleza že 28 let, skoraj tri četrtine svojega
življenja. Leta 2007 je predavala na prvem gorniškem filmskem festivalu,
predvsem o svoji 17-letni tekmovalni karieri, med katero je postala
tudi svetovna prvakinja. Po končanih tekmovanjih jo je želja po novih
plezalnih pustolovščinah vodila v ZDA (Yosemite, Indian Creek), Mehiko
(El gigante), pozimi v topla plezališča južne Francije in Španije ter
nenazadnje v granitne stene nad Chamonixom, kjer od leta 2009 tudi živi
in kjer sta si z možem Nicolasom ustvarila družino. Seveda zdaj kot mama
dveh fantičev, 5-letnega Tommyja in 2-letnega Paca, potuje manj, a prav
nič ne ustavi njene velike strasti do plezanja. Septembra je namreč
uspela preplezati svojo drugo smer z oceno 8c. Med predavanjem bo
občinstvo odpeljala v poči in na tradicionalno plezanje v Ameriki in
granitu nad Chamonixom, v previsne kapnike Verdona, razložila, kako je
biti plezalna mama, in zbrane zastrupila s svojo ljubeznijo do skale.
Pozor, protistrupa ni.
Na sporedu: Cankarjev dom, Kosovelova dvorana, četrtek, 23. 2., ob 20:00
ROBERT SCHAUER: Gašerbrum IV
Avstrijec
Robert Schauer je vrhunski alpinist, ki je preplezal nekatere najtežje
smeri na svetu, med drugim tudi severno steno Eigerja pozimi in pet
osemtisočakov, med katerimi najbolj izstopa prvi avstrijski vzpon na
Everest. Njegov največji dosežek je zagotovo prvi vzpon prek zahodne
stene Gašerbruma IV v alpskem slogu leta 1985. Leto pozneje je ustanovil
mednarodni filmski festival v Gradcu, ki je lani praznoval trideset
let. Na predavanju bo govoril o svojem pristopu k alpinizmu in prvih
osemtisočakih: Gašerbrumu I in Nanga Parbatu, seveda pa ne bo mogel mimo
vrhunskega vzpona prek mogočne zahodne stene Gašerbruma IV, visoke
skoraj 3000 metrov. S poljskim soplezalcem Voytekom Kurtyko sta Sijočo steno preplezala v alpskem slogu, vzpon in sestop sta trajala kar deset dni. Njuna smer iz leta 1985 še vedno ni ponovljena.
Na sporedu: Cankarjev dom, Kosovelova dvorana, petek, 24. 2., ob 20:00
JERNEJ KRUDER: Zgodba dveh svetov
Jernej
pleza skoraj vse življenje. Začel je na majhnih umetnih stenah v Celju,
ampak kmalu opazil, da plezanje ponuja veliko več. Začel je tekmovati,
plezati v skali in raziskovati vse oblike športnega plezanja. Nikoli mu
ni zmanjkalo izzivov. Njegova paradna disciplina je vedno bilo balvansko
plezanje, kjer se je na tekmovanjih dotaknil samega vrha, v skali pa
prav tako preplezal enega najtežjih balvanskih problemov. Biti samo
balvanski plezalec mu ni zadoščalo, zato se je odločil, da svoje meje
preizkusi tudi v večraztežajnih smereh in smereh, ki potekajo nad vodo –
tako je jeseni opravil prvo ponovitev smeri Es Pontas.
Na sporedu: Cankarjev dom, Kosovelova dvorana, petek, 24. 2., ob 18:00
JERNEJ ŠČEK: Onkraj mita - Emilio Comici
Tržačani
od nekdaj plujemo po Alpah ali, če hočete, plezamo po Jadranskem morju.
Mešamo zalive z dolinami, otoke z vrhovi, ribiške taverne z gorskimi
kočami. Trst je obmorsko mesto z avtentično gorsko tradicijo, ki so jo
pisali velikani klasičnega in modernega alpinizma. V mestu brkljavih
zgodb, nasilnih odporov in tihih stikanj so okovi objektivnosti vedno
resnici preozki.
Emilio Comici je alpinistična legenda, na katerega
so se – kot na oprimek – obesili mnogi. Skozi njegova dejanja in besedo,
mimo interpretacij življenjepiscev, prek ganljivih videoposnetkov in
redkih fotografij bomo onkraj mita srečali nagonskega atleta, vizionarja
volje, učitelja plezalske umetnosti, esteta direttissime, lahkotnega plesalca vertikale, poslušnega idola režima. Daimon Comici med ljubeznijo in sovraštvom.
Na sporedu: Cankarjev dom, Kosovelova dvorana, torek, 21. 2., ob 18:00
NIVES MEROI & ROMAN BENET: Trije Makaluji
Plezalni
par, ki je v skupni navezi že 30 let, sodi med najuspešnejše v
italijanskem in svetovnem alpinizmu. To velja predvsem za himalajske
vzpone na osemtisočake v neoporečnem slogu. Njuni vzponi namreč vedno
potekajo brez kisika in višinskih nosačev, večkrat pa tudi po novih
smereh ali v manj znanih stenah. Zato so nekateri vrhovi zahtevali od
njiju kar nekaj poskusov, med takšnimi je zagotovo K2, na katerega sta
priplezala šele tretjič. Med številnimi podvigi je bil najtežji in
najpomembnejši podvig v njunem življenju zagotovo vzpon na 15.
osemtisočaka, kar je bila Romanova bolezen. Potrebovala sta pet let in
dve presaditvi kostnega mozga, da sta lahko prišla do vrha in nato spet
nadaljevala pot od tam, kjer sta se zadnjič ustavila. 17. maja 2014 sta
stala na vrhu Kangčendzenge, 12. maja 2016 pa, še vedno skupaj, dosegla
vrh Makaluja. Ob sliki in pogovoru z gosti bo predstavljena tudi
Nivesina knjiga Ne pustim te čakati, ki je v slovenščini izšla pri
Mohorjevi založbi.
Na sporedu: Kulturni dom Nova Gorica, sreda, 22. 2., ob 19:00
V nemirno deželo Afganistan se nas je šest Slovencev skupaj s sedmimi poljskimi prijatelji podalo pred štiridesetimi leti. Cilj prve poljsko-jugoslovanske odprave je bil 7492 metrov visoki Nošak. Težave poljskih organizatorjev in velike podražitve prevozov in nosačev so »odplavile« aklimatizacijske ture. A ko smo se lotili hriba, smo bili sorazmerno hitro na vrhu. Vsi. Shujšani in utrujeni smo se vrnili v dolino in začeli enomesečno potovanje s tovornjaki, avtobusi in vlaki domov. Po 89 dneh smo bili spet med domačimi in prijatelji, zadovoljni z uspehom in bogatejši za mnogo izkušenj. Življenje je nekatere člane »poneslo« še više in dlje, nekateri so dopolnili svoje življenjske cilje, nekaterim pa je pristriglo peruti …
Na sporedu: Slovenski planinski muzej, Mojstrana, petek, 24. 2., ob 18:00
-----------------------
Povezani novici:
Na obzorju: 11. festival gorniškega filma
44 filmov o alpinizmu, plezanju, gorski naravi, kulturi in avanturi