Mina Markovič: Nekaj najlepšega - isti večer dvakrat prisluhniti himni
Na domači tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Kranju si od vseh slovenskih tekmovalcev nastopila največkrat, 16-krat, od tega 14-krat v finalu, vsako leto od 2005 do 2018. Kako posebna je bila zate kranjska tekma?
"Tekma v Kranju je bila zame vedno nekaj drugačnega iz več razlogov. Seveda prvo, ker je tekma pred domačim občinstvom in je bilo vedno čutiti več napetosti ter seveda tudi podpore s strani občinstva. Hkrati pa se je, vsaj zame, na njej velikokrat odločal skupni seštevek celotne sezone svetovnega pokala, kar je tekmi dalo res precejšnjo težo. Hkrati se domačih tekme spominjam tudi po res vrhunski organizaciji, smereh in 'živem' vzdušju."
V Kranju si kar štirikrat zmagala (2009, 2012, 2014, 2015), kar je uspelo le še Francozinji Liv Sansoz in Čehu Adamu Ondri, medtem ko je Janja Garnbret v Kranju in zdaj Kopru nabrala že pet zmag. Kako sladke so bile te zmage pred domačimi navijači?
"Seveda so spomini na domače zmage lepi, hkrati pa vsaj zame nič kaj bolj posebni kot tudi na katere druge tekme. Sama sem vedno cenila tekme, na katerih sem odplezala dobro, ne glede na rezultat. To je tisto, kar mi je ostalo najbolj v spominu."
Katero od svojih kranjskih tekem si doživljala najbolj čustveno in zakaj?
"Kranj 2015, definitivno. Kot mnoge v Kranju je bila zadnja v sezoni in tudi to leto se je na njej odločal skupni seštevek svetovnega pokala. Med Jain (Kim, op. a.) in mano je bila še vedno odprta skupna zmaga, to leto res precej na tesno. Zmaga na tej tekmi, predvsem zaradi res precejšnjega pritiska in teže tekmovanja, ter pokazano dobro plezanje ter posledična zmaga še v skupnem seštevku svetovnega pokala, mi je pomenila res ogromno. Sploh, ker sem se med to sezono spogledovala z morebitnim odhodom z mednarodnih tekmovanj, ker bi bil res lahko 'sanjski' zaključek kariere. Čez nekaj časa sem spoznala, da za to še zdaleč nisem pripravljena, saj mi tekmovalni del tega športa še vedno ogromno daje, in da čas za takšno odločitev zame še ni prišel."
Na zmagovalnih stopničkah svetovnega pokala si nasledila Martino Čufar, Natalijo Gros in Majo Štremfelj, štafeto pa potem predala Janji Garnbret. Kako so se ob tako močni domači konkurenci oplajale izkušnje, motivacija in dosežki 'vražjih' Slovenk, kot vam radi rečemo?
"Vse predhodnice so bile zame - in menim da nedvomno za vso slovensko plezanje - izredno pomembne. Kakor koli so nam pokazale, da je mogoče in tudi precej normalno (nasmeh) s premišljenim in predanim delom priti do res lepih rezultatov. Hkrati pa so osebe, do katerih si vedno lahko prišel, kaj vprašal ali se zgolj z opazovanjem veliko naučil od njih."
V svoji tekmovalni zakladnici imaš 22 zmag v svetovnem pokalu, tri zmage v skupnem seštevku SP v težavnosti (2011, 2012, 2015), naslov evropske prvakinje v težavnosti (2015), srebro in trikrat bron s svetovnega prvenstva v težavnosti (Gijon 2014 in Pariz 2016) ter zlato medaljo s svetovnih iger v Caliju 2013. Zmag v skupnem seštevku svetovnega pokala si se veselila skupaj z najzvestejšim občinstvom, saj je bila kranjska tekma dolga leta zadnja na tekmovalnem koledarju. Kako je bilo isti večer dvakrat prisluhniti slovenski himni?
"Nekaj najlepšega. Od vseh podelitev se še zdaj precej intenzivno spomnim te leta 2015, z vso zbrano ekipo in sotekmovalkami v prvi vrsti, ter dvakrat zapored odpete himne. To je nekaj, česar ne pozabiš kar tako. Hkrati pa je bila zame osebno podelitev še intenzivnejša, saj sem mislila, da je zadnja (spogledovanje z zaključkom tekmovanj, op.)."
Katera pa je bila tvoja izbrana pesem, ki ti je najpogosteje dajala krila v finalu?
"Nisem imela izbranih pesmi. Vem, da je v tistem času, ko smo še lahko sami izbirali glasbo, to bila precej priljubljena navada. Vendar sem se sama raje posvetila plezanju, treningu in pripravi na nastop na drugih področjih. Glasba pa naj bo, kakršna bo. Tako ali tako je nikoli nisem slišala."
Ob izjemno uspešni športni karieri si tudi doštudirala psihologijo in nadaljevala magistrski študij biopsihologije. Vsi opazimo naporen telesni vidik plezanja, kako zahteven proces pa je to psihološko in kakšno rekreacijo ponudi možganom?
"Zame osebno vrhunski! Miselni proces med plezanjem zna biti zelo intenziven in prepleten, hkrati pa daje občutek, da med plezanjem ne misliš na popolnoma nič. Zdaj v skali mi je ravno ta del najljubši - kako sestaviti tistih nekaj oprimkov in stopov skupaj v zgodbo, ki do delala, z oceno svojih zmožnosti in sposobnosti ter tveganja, ki si ga na določeni točki pripravljen sprejeti. Hkrati pa je vse skupaj še zabavneje, saj se je v določenih situacijah navadno treba odločiti (relativno) hitro, saj ni mogoče v nedogled viseti na oprimkih - in čas spreminja elemente prejšnje enačbe. (smeh) Slej kot prej se je treba nekaj odločiti glede na dano situacijo, tudi če izbira ni najbolj optimalna. Zelo življenjsko bi rekla."
Ne le tekmovalno, mejnike si premikala tudi v skali in leta 2015 postala prva Slovenka s preplezano smerjo z oceno 9a, pozneje pa preplezala še dve smeri te težavnosti. Tudi v zadnjem času si zelo aktivna v večraztežajnih smereh. Kakšno strast in zadovoljstvo ti predstavlja plezanje v naravi?
"Plezanje je že skoraj tri desetletja del mojega življenje in je tudi po tekmovanjih ostalo zelo pomemben del mojega delovanja. So se pa odnos, doživljanje in pomen plezanja skozi leta precej, a mehko spreminjali. Dnevi v naravi, z ljudmi, ki so mi blizu in nas povezujejo enaka strast ter zelo podoben način razmišljanja, vrednot in marsikdaj tudi načina življenja, je nekaj, za kar se vedno trudim ustvariti čas. Trenutno mi največ pomeni sama izkušnja plezanja in raziskovanje (varnih) možnosti, ki jih plezanje še ponuja v obliki dolgih večraztezanjih smer. Kakovostno preživet dan v naravi, z nekaj gibanja, ne glede na plezane ali preplezane smeri. Seveda pa izzivov ne sme manjkati!"
Zadnja leta te lahko slišimo kot strokovno komentatorko domače tekme na TV Slovenija. Kako tekmo doživljaš v tej vlogi?
"Vloga strokovne komentatorke tekme je zelo odgovorno, a tudi zanimivo delo. Med spremljanje tekme moraš nekako razdeliti možgane na več področij, od spremljanja sprotnega dogajanja, ki je precej hitro, poslušanja glavne komentatorke ter ustvarjanja svoji misli in sporočil v neke smiselne stavke o tekmovalcih, športu in dogajanju, ki ga spremljaš. Tako da je prostora za klasično spremljanje zgolj tekmovalnega dogajanja precej malo in se splača tekmo kdaj pogledati znova."
Te je kdaj zamikalo, da bi nastopila tudi v Kopru?
"Kljub temu da je stena zelo mikavna in organizacija vedno vrhunska, ne - če govoriva o svetovnem pokalu. Ko je tekma v Kopru prišla na koledar, je minilo že nekaj časa od moje odločitve umika s tekem za svetovni pokal. Sem pa vedno imela željo plezati na tej steni, kar sem tudi dobro izkoristila ter imela možnost tudi nastopiti na kakšnem dogodku. Izredno sem vesela, da imamo tako kakovostno tekmo doma, tako iz vidika, kaj vse ponuja tekmovalcem, občinstvu in celotnemu slovenskemu plezanju na svetovni ravni."
Manca Ogrin
-------------------
Preberite še:
Tomo Česen pred jubilejno tekmo: Vedno znova dobim solzne oči | intervju
Martina Čufar: Medalja je bila že v žepu, le plezala sem na krilih domačih navijačev
Natalija Gros: Vsaka zase nikoli ne bi prišla tako daleč, kot smo skupaj
Maja Štremfelj: Nepozaben občutek - plezati pred polno dvorano domačih navijačev
Klemen Bečan: Ob moji zmagi je bil občutek, kot da je zmagala cela reprezentanca
|
Veste, da so pred domačim občinstvom kar 14-krat stopili na najvišjo stopničko? Poleg Janje Garnbret in Mine Markovič še Maja Vidmar, Martina Čufar, Klemen Bečan in Luka Potočar. Poleg njih bodo zvesto občinstvo v Kopru pozdravili tudi Natalija Gros, Lučka Franko, Vita Lukan, Lučka Rakovec, Mia Krampl, Rosa Rekar, Lucija Tarkuš, Matej Sova, Tomaž Valjavec, Urban Primožič, Domen Škofic in Milan Preskar. |
