Uspešne priprave v Švici za slovensko mladinsko reprezentanco v šp. plezanju

Pred petimi leti sem se kot štirinajstletnik prvič pridružil mladinski reprezentanci na pripravah. Imel sem srečo, da je bil v ekipi takrat še brat Ciril in posledično strahu nisem imel. Pa vseeno sem imel pred odhodom v sebi čuden občutek. Stopil sem v novo skoraj nepoznano družbo, prvič sem šel na plezalen trip brez staršev in vznemirjenje je bilo neopisljivo.

Pakiranje se je zame začelo že dva dni pred odrivom v francoski Tarn. Vprašanj, ki pa sem jih postavljal Cirilu, pa ni bilo videti konca. Končno je prišel dan in z ekipo sem se prvič odpravil na priprave. Navdušenje nad druženjem s starejšimi člani, plezanjem v Franciji, spoznavanjem vrhunskih plezalcev, je odtehtalo vse muke, ki sem jih doživel na krstu oz. delo, ki sem ga moral opravljati kot najmlajši v reprezentanci. Po slabih dveh tednih zares plezalskega življenja sem spoznal, da je to pa res tisto, kar si želim početi. Spoznal sem občutek ob premagovanju mej, občutek napredovanja, občutek biti del super ekipe. Tako sem prve priprave zaključil motiviran. Motivacija pa mi je s treningom prinesla pet lepih let v reprezentance.

Pred štirinajstimi dnevi sem se kot člane mladinske reprezentance ponovno odpravil na priprave. Tokrat je bilo na sporedu švicarsko balvansko področje Ticino. Pred odhodom sem imel v sebi popolnoma drugačne občutke. Trema je izginila, pakiral sem pol ure pred odhodom, strahu pa zagotovo ni bilo več, saj smo v ekipi med seboj najboljši prijatelji. Edini slab občutek pred odhodom je bil občutek, da se odpravljam na svoje zadnje skalne priprave.
V ponedeljek, 11. 3., smo se torej z Dolgega mostu odpeljali v Švico. Trije Transporterji so se z devetnajst člansko ekipo reprezentantov, tremi trenerji in »vodičem« napotili v Faido. Sedaj sem že dokaj navajen ravne italijanske avtoceste do Milana, zato je vožnja minila hitro in kar naenkrat smo bili v našem bunkerju (beri: hostlu). Zvečer smo vsi sedeli za vodnički in diskutirali o možnih vzponih prihodnjega dne.

FOTOGRAFIJE (Ticino) na Facebook profilu mladinske reprezentance >>>

Prvi dan smo svoje blazinice brusili v Chironicu, natančneje v sektorju Central. Ogrevanju na lažjih platkah je sledila delitev na dva dela ekipe. Fantje smo po nekaj malo težjih ogrevalnih problemih pristali v The real shieldu (7C). Večina nas je v shieldu uspela, zato smo se odpravili do Arette with the pocket (8A). Dobre razmere v senci smo izkoristili izvrstno, saj nas je na vrhu arete stalo kar pet. Še posebej uspešen je bil dan za Martina Berganta, Tima Unuka in Milana Preskarja, ker so na prvi dan priprav preplezali svoj prvi 8A balvan. Poleg omenjenih mladincev smo isti problem splezali še Anže Peharc, naš vodič Rok Klančnik in moja malenkost. Po napenjanju v areti, smo se fantje prestavili višje, kjer sta svoje meje na novo začrtala Kilian Čop in Zan Lovenjak Sudar. Oba sta na fleš preplezala balvan Brech stange, ki je njun prvi 7C na fleš. Medtem, ko smo fantje reševali svoje probleme, so se punce naprezale v drugih težavah. Vita Lukan, Tjaša Slemenšek, Janja Garnbret, Ajda Remškar in Lana Skušek so vse v prvem poizkusu splezale desni vstop The real shielda in je ocenjen z 7B. Za večino je to do zdaj najtežji fleš. Poleg omenjenega balvana je Janja Garnbret uspela v krimpastičnemu Brech stange (7C). Dan smo zaključili zadovoljni in motivirani za naslednji dan.

Drugi dan so nas trenerji zgodaj napotili na jutranji tek. Po teku je sledil zajtrk, po zajtrku pa sektor Nivo Basa. Pri puncah je ponovno izstopala Janja, ki je preplezala The pocket problem (7C+), ki s svojimi dolgimi gibi zagotovo ni ženski boulder. Slednjega so z rdečo piko splezali še Martin, Tim, Milan in Anže, sam pa sem ga flešal. Poleg problema z luknjo so Martin, Tim, Milan, Anže, Miha Hajna in Zan preplezali še Fat boy-a, ki prav tako nosi oceno 7C+. Naš fleš mojster Zan je isti dan v prvem poizkusu uspel še v Slimline in Made in Ticino, oba 7C. Sam sem drugi dan uspešno stopil na vrh klasike Dave Grahama The great shark hunt, ki je moj drugi balvan z oceno 8B.

Gregor Vezonik v balvanu The great shark hunt - svojem drugem balvanu z oceno 8B! Foto arhiv reprezentance

FOTOGRAFIJE (Chironico) na FB profilu mladinske reprezentance >>>

Tretji dan smo namenili neuspešnemu iskanju interneta in predvsem počitku. Zvečer je sledil še uradni sprejem novih članov v reprezentanco, ki se je čudno končal brez poškodb. J

Četrti dan smo se po že rutinskem teku razdelili na dve ekipi. Starejši fantje z novim selektorjem mladinske reprezentance Anžetom Štremfljem in Rokom smo odšli v sektor Schatentall. Punce z nekaj mlajšimi fanti pa so odšli v drug sektor. V naši ekipi je izstopal Martin Bergant, ki je flešal svoj prvi 8A Placebo, katerega težave smo z nekaj več poizkusi rešili tudi Milan, Tim, Zan, Anže in Gregor. Tim in Milan sta poleg Placeba uspela še v neimenovanem balvanu iste ocene. Na začetku ogrevanja pa sta Miha in Martin še brez večjih težav, z malo strahu uspela v Aka the midnight lightening of Ticino (7C+), ki nas je ostale podučil o relativnosti ocen. Medtem je drugi del ekipe mučil chrash pade višje po hribu. Ajda, Janja, Vita Lukan, Tjaša, Lana in Tina Vintar so bile vse uspešne v 7B-ju Bella Gnocen. Janja pa je je zopet dokazala, da je lahko kos težkim boulderjem in uspela v Komilatorju 7C/+, katerega vrh je zadržal tudi Luka Drolc.

Peti dan naših priprav je bil dan našega odhoda. Zadnji dan smo se odpravili nižje po dolini Ticino v balvanišče Crescianu. Na žalost visoke temperature v kombinaciji z utrujenimi mišicamo niso dopustile težkih vzponov.

Tako sem zaključil svoje zadnje skalne priprave. Zadnji več dnevni trip v skalo z ekipo, ki odlično deluje tudi pod novim vodstvom Anžeta Štremflja, Gorazda Hrena in Katje Vidmar. Če bo sezona za nas tako dobra, kot so bile dobre priprave v Švici, je pred nami zelo dobra sezona.

Gregor Vezonik

Slovenska mladinska reprezentanca v šp. plezanju, foto arhiv reprezentance