Ganljiva zgodba o prijateljstvu na poti do olimpijskih iger Tokio 2020

V dramatičnem finalu olimpijskih kvalifikacij v Toulousu si je s tretjim mestom v kombinaciji drugo slovensko olimpijsko vozovnico zagotovila Mia Krampl (AO PD Kranj), ki je po preobratu v težavnosti za las premagala reprezentančno kolegico Lučko Rakovec (PK FA) na četrtem mestu. Kramplova bo tako v Tokiu v športnem plezanju zastopala Slovenijo ob trikratni svetovni prvakinji Janji Garnbret (Šaleški AO). V dodatne kvalifikacije se je poleg Mie in Lučke uvrstila tudi Vita Lukan (ŠPO PD Radovljica), ki se zaradi poškodbe tekmovanja ni mogla udeležiti. Za olimpijsko normo sta se potegovala tudi Jernej Kruder (ŠPO PD Celje Matica) in Anže Peharc (AO PD Kranj), 19. oz. 21. v zmnožku rezultatov vseh treh disciplin. Naslednja, a precej zahtevnejša priložnost zanju bo evropsko prvenstvo v kombinaciji marca prihodnje leto, ki pa bo vrata v Tokio odprlo le prvaku (in prvakinji) stare celine.

"V Toulouse smo potovali še vsaj po eno olimpijsko vozovnico, punci sta vrhunsko pripravljeni in priznam, da bi bil razočaran, če nam ne bi uspelo. Čeprav smo v finalu že imeli zagotovljeno drugo kvoto, je bilo zelo razburljivo. Priznam, da sem pričakoval, da bo boljša Lučka, a vendar je Mia pokazala, da ni naključno svetovna podprvakinja, in odplezala smer najbolje od vseh ter tako obrnila razplet v svoj prid. Pri fantih smo se zavedali, da bo precej težje, potrebna bi bila zmaga v primarni disciplini ali pa vsaj stopničke in nekaj dodatne sreče v preostalih dveh. Kruderja je sicer pri balvanih ločil le en gib od zmage, a žal ga ni zmogel in tako se je končalo," je črto pod olimpijskimi kvalifikacijami potegnil selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren. "Že pred odhodom v Francijo je bilo jasno, da pri dekletih ostaja samo eno prosto mesto za olimpijske igre. Čustva v takšnih trenutkih je zelo težko opisati, vsem našim puncam bi iz srca privoščil možnost nastopa na OI, res so dobre, vrhunske športnice in sposobne izjemnih rezultatov. Tokrat se je izšlo v prid Mie, verjamem pa, da je v reprezentanci zadosti zdravega duha, čustvene inteligence med tekmovalci in ogromno podpore strokovnega štaba, da nam bo tudi v prihodnje vsem v čast zastopati slovenske barve, se veseliti, spodbujati, vztrajati in delati v športnem duhu," je dodal Luka Fonda, Hrenova desna roka in reprezentančni trener.

Za slovensko reprezentanco v športnem plezanju je izjemno dolga in naporna sezona z vrsto odličij s svetovnega in evropskega prvenstva ter zavidljivo zbirko žlahtnih kovin svetovnega pokala. "Ocena sezone je vsekakor izjemna, toliko uspehov si je težko predstavljati, kaj šele doseči. Pri dekletih smo bili dejansko na vseh velikih tekmovanjih nepremagljivi. Fantje so bili dobri na posameznih tekmah, a verjamem, da je mogoče v prihodnje rezultate še izboljšati," Fonda že pogleduje proti naslednji sezoni, ko bodo v ospredju olimpijske igre, ne bo zmanjkalo pa niti ostalih izzivov - in za razliko od preteklih let se tekmovanja začnejo že konec marca z evropskim prvenstvom v Moskvi.

Mia Krampl je po slabšem začetku finala kvalifikacijske tekme v hitrosti in balvanih premešala karte v težavnosti, na koncu v skupnem seštevku prehitela Rakovčevo in si zagotovila nastop na olimpijski premieri športnega plezanja prihodnje leto v Tokiu. "Sploh še ne dojemam, kaj se dogaja. Na tekmi sem bila bolj žalostna kot vesela, ker sem vedela, kako zelo si tudi Lučka želi na olimpijske igre, a vse skupaj počasi prihaja za mano. Vedno sem si želela nastopiti na olimpijskih igrah in uvrstitev na OI 2020 je bil eden od mojih ciljev te sezone, a po pravici povedano nisem verjela, da mi bo uspelo," je tri dni pozneje čustveno razlagala Kramplova, ki je letos prvič stopila na stopničke svetovnega pokala v balvanskem plezanju, se na svetovnem prvenstvu veselila naslova svetovne podprvakinje v težavnosti, zdaj pa si priplezala še olimpijsko vozovnico: "Seveda sem upala sanjati o takšnih uspehih, a nekaj je sanjati, nekaj pa verjeti, da so sanje lahko realnost. Letos sem dosegla in celo presegla kar nekaj ciljev, ki sem si jih zadala na začetku sezone. Seveda je bilo tudi nekaj spodrsljajev in neuspehov, a če potegnem črto, je bilo to leto zame kar uspešno."

Garnbretova, ki si je nastop na olimpijadi priplezala že avgusta kot svetovna prvakinja v kombinaciji - poleg tega je bila zlata tudi v balvanskem in težavnostnem plezanju - je v Hačiodžiju poudarila, da ni konec, dokler ni konec, pritrjuje ji tudi Kramplova: "Res je. Sploh v kombinaciji, kjer je vse mogoče in sama sem dober dokaz tega. Po hitrosti in balvanih sem imela najslabšo skupno uvrstitev, se pravi največji zmnožek točk. V zadnji disciplini - težavnosti - sem zato začela prva. Vedela sem, da nimam česa izgubiti, in se odločila, da se v zadnjo smer te sezone podam z nasmeškom in sproščeno. Moj glavni cilj je bil uživati med plezanjem - in tudi sem. V težavnosti sem zasedla prvo mesto, kar je zadostovalo za končno tretje mesto. Po prvih dveh disciplinah si ne bi upala napovedati takega razpleta, in kot je Janja rekla, res ne smeš obupati, dokler ni konec tekme." Tekmovanje v Toulousu je bilo za 19-letno Golničanko tako fizično kot psihično naporno, po dolgi in naporni sezoni pa se bo prilegel počitek: "Najprej je na vrsti malo premora, potem pa začnem zagreto trenirati za sezono 2020. Čeprav sem ravno končala letošnjo sezono, se že veselim treningov in izzivov, ki jih prinaša naslednje leto!"

Tudi za Lučko Rakovec, Miino reprezentančno kolegico, ki skupaj trenirata pri Anžetu Štremflju, je bil nastop v Toulousu zahteven zaradi prepleta plezalnega triatlona, psihičnega pritiska pred tako odločilno tekmo in zavedanja, da bosta največji tekmici z eno najboljših prijateljic: "Fizično se mi tekma ni zdela tako zelo naporna oziroma vsaj ne veliko bolj kot preostale tekme, res pa je bila pomembnejša od ostalih. Zavedala sem se tudi, da se od mene veliko pričakuje, in dober nastop sem pričakovala tudi sama od sebe. Psihični napor je bil zagotovo velik faktor te tekme. Tekmovanja z eno najboljših prijateljic pa ne bi opredelila kot pritisk, ampak bolj kot nehvaležen trenutek, ki ga resnično nočem doživeti nikoli več. Zdi se mi, da sva bili prvič obe razdvojeni med željo po zmagi in občutkom, da mora zmagati druga." Prav nihče ni teh občutkov zavidal prijateljicama, ki sta na novinarski konferenci na sedežu Planinske zveze Slovenije v Ljubljani tekmo podoživljali s solzami v očeh.

"Lekcij je bilo veliko, tako pozitivnih kot nekoliko manj. Pravi športnik je tisti, ki se po porazu oziroma neuspehu uspe pobrati in nadaljevati svojo pot proti ciljem. Poraz v Toulousu je bil zame težka preizkušnja, ki sem jo vzela le kot oviro in ne kot poraz, vendar je bila to vseeno zares dobra življenjska lekcija," je poudarila 18-letna Ljubljančanka, ki je letos postala evropska prvakinja v težavnosti, na domači tekmi v Kranju prvič stopila na oder za zmagovalke med članicami, tako na svetovnem prvenstvu kot na tekmi v Toulousu pa še enkrat več pokazala odlično plezanje: "Letošnja sezona je bila res izjemna, lahko celo rečem, da takšna, o kateri si ne bi upala niti sanjati. Veliko je bilo vzponov in pa seveda tudi nekaj padcev, ki so mi dali le še večjo motivacijo za prihodnjo sezono. Vem, da imam še vedno veliko šibkih točk, ki se jih že veselim izboljšati za prihodnjo sezono."

Jernej Kruder je v Franciji zasedel 19. mesto, a bi ga le en dodaten gib na zadnjem balvanu popeljal do olimpijske vozovnice. "Rezultat res kaže na slab nastop, v realnosti pa so bile razlike res majhne. Ni bil odločilen samo tisti vrh v enem balvanu, ampak tudi ostali poskusi na balvanih, kakšna stotinka v hitrosti in pa seveda tudi težavnostna smer, v kateri smo se boljši razvrstili na zgolj nekaj gibih. S svojim nastopom sem še vedno zadovoljen, čeprav vem, da je bilo v vseh disciplinah še malo rezerve - poskusi v balvanih in pa morda prigoda v težavnosti, ki je zbila malo tiste potrebne osredotočenosti," je dejal 28-letni Celjan, ki je med plezanjem težavnostne smeri s podprijemom izruval slabo pritrjen oprimek, zato je pozneje dobil novo priložnost za plezanje. Naslednja, a precej zahtevnejša olimpijska priložnost bo za oba s Peharcem še prvenstvo stare celine prihodnje leto v Moskvi. "Po pravici povedano, trenutno še ne razmišljam o evropskem prvenstvu, ker po tako dolgi tekmovalni sezoni res vidim samo še skalo. Bomo pa videli, kaj bodo prinesle novoletne zaobljube," se je pošalil Kruder.

"Res so se s Toulousom olimpijske sanje razblinile, vendar je bila zame tekma res odlična izkušnja. Ker nisem bil med favoriti, je zame velik dosežek že uvrstitev nanjo. V hitrosti sem postavil svoj osebni rekord v sezoni, zato sem bil zelo zadovoljen. V balvanskem plezanju se ni razpletlo, kot bi si želel, a ne glede na slab rezultat menim, da sem plezal dobro. Stvari bi se hitro lahko obrnile in z nekaj truda bi lahko končal na prvem mestu. Ravno te malenkosti so zame čar balvanskega plezanja, saj že najmanjše napake stanejo veliko - v mojem primeru morebiti olimpijskih iger. V težavnost sem vstopil popolnoma sproščeno. Menim, da sem odplezal dokaj dobro, mogoče bi lahko dodal kak gib več, vendar je bilo celostno gledano dobro," je svoj nastop v Toulousu ocenil 22-letni Tržičan Anže Peharc: "Končno 21. mesto mi je pokazalo, da bom moral v prihodnosti še kar dosti trenirati, da si bom res lahko zaslužil svoje mesto med najboljšimi. Zdaj pa po res dolgi sezoni končno na počitek, potem pa nazaj v boj s svojimi šibkostmi in na lov za novimi plezalnimi dosežki."

Manca Ogrin