Šerpa zmagovalec 11. festivala gorniškega filma, nagrada tudi slovenskemu Ama Dablamu

Avstralsko-nepalski film Šerpa – Spor na Everestu, ki večplastno sliko problematiko komercialnega alpinizma v Himalaji, je zmagovalec 11. festivala gorniškega filma. Poleg glavne nagrade mesta Domžale je festivalska žirija med 43 filmi v tekmovalnem programu nagradila tudi najboljše v kategorijah alpinizem, plezanje, gore, šport in avantura ter gorska narava in kultura. Lovorika za najboljši alpinistični film je ostala v Sloveniji, pri ustvarjalcih filma Ama Dablam, izsanjane sanje. Posebno nagrado je podelila tudi Televizija Slovenija. Nagrajeni filmi bodo od danes do nedelje na ogled v Ljubljani, Celju, Novi Gorici, Domžalah in Mojstrani.
Ama Dablam, izsanjane sanje - najboljši alpinistični film 11. festivala gorniškega filma (arhiv FGF)
Glavno nagrado mesta Domžale prejme avstralsko-nepalski film Šerpa – Spor na Everestu režiserke Jennifer Peedom. “Z veliko filmsko narativno senzibilnostjo film poveže v eno tri zgodbe, ki jih z vso brutalnostjo razkrije smrtonosni plaz na ledenem slapu ledenika Khumbu, ki prisili Šerpe, gorske vodnike komercialnih odprav na Everest in njihove stranke k odločitvam, o katerih mora skozi film zavzeti stališče tudi gledalec,” je obrazložila mednarodna festivalska žirija, ki so jo sestavljali Martina Čufar Potard, Aleša Valič in Marco Ribetti, ki je imela tudi letos zahtevno nalogo jagodnega izbora izmed 43 kakovostnih filmov.


Avstralsko-nepalski film Šerpa – Spor na Everestu, zmagovalec 11. festivala gorniškega filma, večplastno sliko problematiko komercialnega alpinizma v Himalaji. (arhiv FGF)

Najboljši alpinistični film je slovenski film Ama Dablam, izsanjane sanje, pripoved o sedemdnevnem vzponu Vanje Furlana in Tomaža Humarja prek severozahodne stene Ama Dablama, iz baznega tabora je vzpon s kamero spremljal Zvonko Požgaj. “Dokumentarni film o izjemnem dosežku v Himalaji uspešno rekonstruira ta alpinistični podvig z odlično uporabo arhivskega filmskega in fotografskega gradiva, z izvirnim zvokom in pripovedmi sodobnikov, ki doživeto izrišejo oba junaka severozahodne stene Ama Dablama leta 1996,” je zapisala žirija. Režiser Igor Vrtačnik se je izjemno razveselil prve lovorike sveže nastalega filma, ki je bil v 80-minutni različici premierno predvajan na festivalu: “Delati film je tehnično zapleten postopek in dolga pot, za katero potrebuješ ogromno sodelavcev. Podobno je osvajanju vrha. Traja izjemno dolgo, je tvegano, ne veš, kaj bo, na poti potrebuješ zaupanje vseh in zajeten kos preproste sreče. Naredil sem 52 dokumentarnih filmov in enega igranega, a vedno se začne s prvim korakom. Bili so Zvonkova knjiga in diapozitivi, stari analogni diapozitivi … Bilo jih je zelo malo, mnogo premalo za film, in seveda zgodba Vanje Furlana, Tomaža Humarja in Zvonka Požgaja, ki so še znali videti in živeti bistvo. Zvonka sem poznal, o Tomažu, kot vsi, vedel veliko, o Vanji nič! Vanja in Zvonko sta izjemna fotografa, portreti domačinov, pokrajine so eni najlepših, kar sem jih videl, in za vsakim čutiš avtorja in lepoto življenja … Kdor je plezal, ve, da alpinizem niso fanfare, bobni in spektakel, kot se to snema danes. Je neskončno potrpljenje, čakanje, tišina, koncentracija. Želel sem, da je film enak. In v času njegovega nastajanja sem spoznal veliko o Tomažu, Vanji in Zvonku. Na tej poti sem se veliko več naučil, kot naredil, pa sem mislil, da o filmu vem že vse. Tudi zame je bilo to darilo.”

Najboljši plezalni film je Jezdeci viharjev (Franz Walter, Nemčija), ki z izjemnimi posnetki in zanimivo filmsko pripovedjo poetično združi vzpon dveh svetovno znanih alpinistk z zgodbo o prvenstvenem vzponu v tej legendarni smeri v Patagoniji. Nagrado za najboljši film o gorah, športu in avanturi prejme Seznam (Guido Perinni, Švica), v katerem režiser legendarnih filmov o smučanju v gorah in mladi smučar predstavita tehniko smučanja, ki osuplja smučarske legende in spreminja način spusta po alpskih strminah. Odličen raziskovalni dokumentarni film Domovina smučanja (Fulvio Mariani, Mario Casella, Švica), ki nas skozi preplet podob neznanih pokrajin, zgodb ljudi in zgodovinske poti pripelje v Altaj, domovino smučanja, je nagrajenec v kategoriji gorska narava in kultura. Nagrado za kratki gorniški film prejme Plošča (Nadine Boller, Švica, Kirgizija), ki z uporabo prefinjene filmske govorice v nekaj minutah odpre okna v različne svetove in življenja.



Ama Dablam, izsanjane sanje, najboljši alpinistični film 11. festivala gorniškega filma, govori o sedemdnevnem vzponu Vanje Furlana in Tomaža Humarja prek severozahodne stene Ama Dablama leta 1996, za katerega sta prejela zlati cepin, iz baznega tabora je njun vzpon s kamero spremljal Zvonko Požgaj. (arhiv FGF) Film v krajši, 53-minutni različici, si lahko ogledate v arhivu TV Slovenija (klik).

Žirija je podelila tudi častne pohvale: alpinističnemu filmu Ogledalo (Matt Pycroft, Anglija), plezalnemu Igrišče odraslih otrok (Guillaume Lion, Belgija), filmu Dodova sreča (Josh Lowell, ZDA) v kategoriji gore, šport in avantura ter filmu o gorski naravi in kulturi Nosačeva svoboda (Pavol Barabáš, Slovaška).

Televizija Slovenija (žirijo so sestavljali Aleša Valič, Barbara Zrimšek in Andrej Otovčevič) pa je nagradila raziskovalni dokumentarni film Sveta (ne)sveta reka (Peter McBride, Jake Norton, ZDA), ki očara z edinstvenimi podobami rojstva svete reke Ganges v Himalaji – in v istem hipu strezni s podatkom o globalni onesnaženosti snega že pri njenem izviru.

Nagrajeni filmi bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani in Mestnem kinu Metropol v Celju na ogled v petek, 24. februarja, v Mestnem kinu Domžale 25. in 26. februarja, v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani 24. in 26. ter v Kulturnem domu Nova Gorica 24. in 25. februarja 2017.
>>> URNIK projekcij nagrajenih filmov je objavljen na spletni strani 11. festivala gorniškega filma (klik).


Odličen obisk 11. festivala gorniškega filma (foto Igor Kuster)

Poleg kakovostnih filmov slovenskemu gorniškemu festivalu dajejo pečat tudi predavatelji s svojimi zgodbami. Jernej Šček je večplastno predstavil mit italijanske alpinistične legende prve polovice 20. stoletja Emilia Comicija, Nives Meroi in Roman Benet svojo neomajnost pri vzponu na Makalu in premagovanju bolezni, Martina Čufar Potard pa mojstrsko ravnovesje med plezanjem na najvišji ravni in materinstvom. Piko na i festivalskemu dogajanju s predavanji danes zvečer v Cankarjevem domu pristavita najuspešnejši slovenski balvanski plezalec Jernej Kruder, ki je svoje meje preizkusil tudi v večraztežajnih smereh in smereh nad vodo, ter avstrijski vrhunski alpinist in filmski ustvarjalec Robert Schauer s pripovedjo o vzponu na Gašerbrum IV leta 1985 s poljskim soplezalcem Voytekom Kurtyko, kar še danes predstavlja enega največjih mejnikov vrhunskega plezanja v Himalaji, v Slovenskem planinskem muzeju pa bo Kamničan Janez Volkar spregovoril o odpravi na afganistanski sedemtisočak Nošak pred 40 leti.

Vir: 11. festival gorniškega filma