Na Dunaju paraplezanje povezuje ljudi, gradi skupnost in premika meje

»Plezanje je res nekaj posebnega. Vsak previs, vsak nov in na videz nedosegljiv oprimek ter vsak premagan meter mi pričarajo mešanico adrenalina, ponosa in globokih emocij. Dunaj ima odlično plezalno sceno in vzdušje na dogodku je bilo naravnost magično. Takšni trenutki me napolnijo z energijo še za dolgo časa. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ustvarjate te priložnosti,« je po tekmovanju povedala Ksenija Oblak.

Ekipa inPlaninec pleza in slovenska paraplezalna reprezentanca navdušili na odprtem avstrijskem prvenstvu
Odprto avstrijsko državno prvenstvo v paraplezanju ni bilo le tekmovanje, temveč del največjega avstrijskega večšportnega dogodka Sport Austria Finals, kjer so paraplezalci nastopali ob bok najboljšim športnikom številnih športnih panog.

Na prvenstvu so nastopili tekmovalci iz dvanajstih držav: Avstrije, Slovenije, Nemčije, Hrvaške, Nizozemske, Združenih držav Amerike, Slovaške, Češke, Norveške, Avstralije, Švice in Izraela. Med več kot 80 paraplezalci sta Slovenijo ponosno zastopali ekipa inPlaninec pleza in slovenska paraplezalna reprezentanca.

Posebna zanimivost letošnjega prvenstva je bila tudi izjemna slovenska udeležba. Slovenija je bila po številu nastopajočih druga najštevilčnejša reprezentanca, takoj za gostiteljico Avstrijo. To ni le statistični podatek, temveč dokaz, da paraplezanje v Sloveniji raste, povezuje ljudi, krepi skupnost ter ustvarja priložnosti, da lahko vedno več športnikov premika svoje meje in uresničuje svoje sanje.

Moč skupnosti inPlaninec
Dunaj vsako leto pritegne tudi Natašo Privošnik, ki je letos na prvenstvu nastopila že četrtič.
»Na odprtem avstrijskem prvenstvu je bilo čutiti tisto pravo, iskreno energijo, ki jo človek doživi le takrat, ko preseže samega sebe in občuti moč skupnosti inPlaninca. Vsakič znova me ta dogodek globoko nagovori predvsem zaradi ekipe inPlaninec pleza. Pripadnost, spodbujanje, ekipni duh, pomen vsakega posameznika, objemi in občutek, da si sprejet, so zame najpomembnejši.
Vsak gib, ki ga naredim v steni, ni samo moj. Kot da plezamo skupaj, povezani v eno zgodbo, eno energijo, en dih. To je nekaj neverjetnega, globoko čustvenega in iskrenega.
Z največjo ljubeznijo sem del ekipe inPlaninec. Vrednote, kot so spoštovanje, povezanost in vključevanje, so tisto, kar bi moralo biti temelj parašporta. inPlaninec jih živi vsak dan.
V štirih letih tekem svetovnega pokala nisem doživela tako močnega občutka povezanosti, kot ga doživim tukaj.
Zame rezultat ni v ospredju. Pomembnejši od vsega so občutek sprejetosti, pripadnosti in človeške bližine. Izjemno ponosna sem na naše plezalce. Kar kipim od navdušenja!
Iskrena hvala inPlanincu, ker nam omogoča, da lahko to živimo. V bistvu sploh ne znam zapisati vseh občutkov in hvaležnosti.«

Medalje in uvrstitve paraplezalcev niso tisto, kar jim bo ostalo najbolj v spominu. Veliko več pomenijo občutek pripadnosti, iskrena prijateljstva, medsebojna podpora in skupnost, ki jo skupaj ustvarja ekipa inPlaninec pleza.
To je lepo povzel tudi član slovenske paraplezalne reprezentance Gorazd Dolanc, ki je letos uspešno ubranil lansko zmago: »Hvala Marjeti, Jurčku oziroma inPlanincu, hvala vsem inPlanincem za najbolj iskreno podporo, ki mi veliko pomeni. Z vami je Dunaj zame posebno tekmovanje, vredno več kot katerikoli svetovni pokal, evropsko ali svetovno prvenstvo. Hvala iz srca. Vi mi dajete upanje, zagon in motivacijo za naprej.«
Največje zmage niso vedno zapisane na rezultatni listi. Včasih se skrivajo v občutku sprejetosti, spodbudi prijateljev in zavedanju, da na poti nikoli nisi sam.

Vsak je dal svoj maksimum
Po tekmi je vodja ekipe inPlaninec pleza na Dunaju Maša Bobek poudarila, da rezultati povedo veliko, še več pa povejo trud, vztrajnost in pogum, ki jih tekmovalci pokažejo na steni.
»Po tekmi paraplezanja na Dunaju sem izjemno ponosna na vse naše tekmovalce. Vsak izmed njih je dal svoj maksimum in pokazal, da se z vztrajnostjo, pogumom in borbenostjo lahko doseže veliko več, kot si morda mislimo. Na steni so dali vse od sebe in se borili do zadnjega giba. Čestitke vsem za odlično plezanje!«

Plezalci so tekmovali v različnih kategorijah: AL (amputacije oziroma okvare udov), AU (omejena moč ali gibljivost zgornjih okončin), RP (nevrološke in druge telesne okvare), B (slepi in slabovidni) ter odprti kategoriji Open.

Odlični nastopi ekipe inPlaninec pleza
Ekipa inPlaninec pleza že vrsto let odpira vrata v paraplezanje osebam z različnimi vrstami invalidnosti in zdravstvenimi stanji. Mnogi člani so prve plezalne korake naredili prav v okviru programa inPlaninec pleza, nato pa svoje znanje in izkušnje prenesli tudi na tekmovalno raven. Dunajsko tekmovanje je ponovno pokazalo, kako pomembna je dostopnost športa za vse in kako lahko šport postane prostor osebne rasti, vključevanja in novih priložnosti.
V najštevilčnejši mešani moško-ženski kategoriji Open so člani ekipe inPlaninec pleza dosegli naslednje uvrstitve:
Nataša Privošnik - 6. mesto
Tomaž Glavač - 8. mesto
Ksenija Oblak - 9. mesto
Iva Pajtler - 11. mesto
Miha Jazbec - 12. mesto
Živa Lampič - 13. mesto
Posebej velja poudariti, da so tekmovali v izjemno močni kategoriji, kjer so nastopali tudi paraplezalci kategorije RP3, ki na tekmah svetovnega pokala sodijo med najmočnejše tekmovalce, saj na tekmah svetovenga pokala plezajo težavnosti 7b in 8a.
Diplome so za uspešno uvrstitev prejeli člani slovenske paraplezalne reprezentance:
Gorazd Dolanc (B2) - 1. mesto - je ubranil 1. mesto (4 tekmovalci v skupini)
Tanja Glušič (B1) - 1. mesto (6 tekmovalk v skupini)
Neli Hren (AU) - 2. mesto (4 tekmovalke v skupini)
Pia Purkart (Open) - 2. mesto (4 tekmovalke v skupini)
Rok Močnik (RP3) je v svoji kategoriji med šestimi tekmovalci osvojil 5. mesto.

Prve izkušnje, ki ostanejo za vedno
Prvič je na prvenstvu nastopila Iva Pajtler. Večer pred tekmovanjem so si tekmovalci skupaj ogledali posnetke dveh kvalifikacijskih smeri in se pripravili na nastop.
»Plezanje mi pomeni sprostitev in odklop od vsega. Ko plezam, ne mislim na nič drugega, samo na to, kam stopim in kako bom prišla čim višje.
Od tekme nisem pričakovala nič posebnega. Želela sem predvsem uživati in dobiti nove izkušnje za prihodnje leto. Pred nastopom sem bila malo nervozna. Vedela sem, kakšne smeri me čakajo, vendar je vse drugače, ko si enkrat v steni.
Po tekmi se počutim res dobro, saj sem dosegla več, kot sem pričakovala. Vesela sem, da sem premagala previse, ki mi na treningih niso najbolje šli. Pravzaprav sem bila na tekmi boljša kot na treningu.
Najbolj všeč sta mi bila družba in nova izkušnja. S Tanjo sva se hitro ujeli in veliko klepetali.
Spoznala sem, da plezanje ni ovira za nikogar. Vsak lahko pleza in vsak lahko napreduje po svojih zmožnostih. Zato bi plezanje priporočila vsem, ne glede na to, kakšne težave imajo.«

Njena zgodba lepo ponazarja bistvo programa inPlaninec pleza - ustvarjati priložnosti za inPlanince. Za nove izkušnje, graditi samozavest in dokazovati, da lahko vsak posameznik napreduje po svoji poti ter doseže več, kot si je sprva predstavljal.

Skupnost, ki navdihuje
Prvič je bila na prvenstvu tudi spremljevalka Lidija Slatner.
»Najlepše mi je bilo videti povezanost ekipe, druženje in medsebojno pomoč. Kjer je kdo potreboval pomoč, jo je tudi dobil. Navdušilo me je, da tekmovalci niso odnehali, čeprav so naleteli na težek oprimek ali zahteven del smeri. Vztrajali so do konca. Šport jim daje priložnost, da pokažejo, da zmorejo in da so sposobni tako kot vsi drugi. To je velika zmaga nad samim seboj.«


Tudi spremljevalci in navijači so bili navdušeni nad vzdušjem na tekmovanju.

»Navijali in spodbujali smo vse tekmovalce. Občudovali smo, kako spretno premagujejo zahtevne oprimke. Pri nastopih slepih tekmovalcev pa smo morali biti povsem tiho, da so lahko slišali navodila svojih usmerjevalcev.«

Izkušnje, ki gradijo samozavest
Tomaž Glavač je na Dunaju nastopil prvič.
»Počutil sem se podobno kot na treningu, sproščeno. Ko sem si ogledal video smeri, se je zdela lažja, kot je bila v resnici. Po vstopu v steno, sem hitro ugotovil, da je previs precej večji, kot je izgledal na posnetku. Kljub temu sem zadovoljen, saj nisem pričakoval, da mi bo uspelo tako dobro.«

Živa Lampič je letos nastopila drugič.
»Lani so mi bile smeri nekoliko bolj všeč, letos pa mi je bila najbolj všeč moja mirnost. Bila sem veliko bolj sproščena kot prvo leto.«

Miha Jazbec pa je poudaril pomen izkušenj:
»Letos sem bil bolj sproščen, ker sem že poznal potek tekmovanja. Vzdušje je bilo odlično, predvsem navijanje. Celoten vikend je bil res nekaj posebnega.«

Za uspehom tekmovalcev stoji tudi predana podporna ekipa spremljevalcev, prostovoljcev, trenerjev in navijačev. S svojo pomočjo, spodbudo in prisotnostjo pomembno prispevajo k dobremu vzdušju, samozavesti tekmovalcev ter občutku povezanosti, ki je ena največjih vrednot ekipe inPlaninec pleza.

Alenka Sakelšek
»Letošnji Dunaj je bil nekoliko drugačen, saj smo sistem tekmovanja že poznali. Tokrat sem bila zadolžena za fotografiranje, zato je nastalo veliko lepih spominov. Naši plezalci so bili odlični - tudi ko so naleteli na težave, niso obupali, ampak so vztrajali naprej ob glasnem navijanju ekipe. Poseben trenutek je bil, ko smo ob slovenskem prvem mestu zapeli Zdravljico. Že zdaj se veselimo prihodnjega leta, saj se na Dunaj zagotovo vrnemo. Kjerkoli smo skupaj - v Ljubljani, Celju, Slovenski Bistrici ali na Dunaju - se imamo lepo.«

Igor Golčman
»Navdušen sem nad tem, kaj vse zmorejo naši športniki v steni. Še posebej me veseli njihov napredek, saj so pokazali veliko samozavesti, spretnosti in odločnosti. Vidi se, koliko truda vlagajo v treninge in lepo je spremljati, kako iz leta v leto napredujejo ter premikajo svoje meje.«

Več kot tekmovanje
Mednarodna tekmovanja niso pomembna le zaradi rezultatov. Omogočajo sklepanje novih prijateljstev, izmenjavo izkušenj med športniki iz različnih držav ter širjenje zavedanja o pomenu dostopnega in vključujočega športa. Dunaj je bil tudi letos prostor srečevanja, povezovanja in dokaz, da šport povezuje ljudi ne glede na njihove razlike.

Plezanje na Dunaju je bilo za ekipo inPlaninec pleza veliko več kot športni dogodek. Bilo je potovanje, polno dogodivščin, pogovorov, smeha, medsebojne podpore in novih prijateljstev. Veselje je bilo tudi ob snidenju s paraplezalci, ki so nas obiskali na začetku leta na prvem revialnem paraplezalnem dogodku.

Ksenija Oblak je navdušena: »Na prvenstvu je bilo čutiti tisto pravo, iskreno energijo, ki jo človek doživi le takrat, ko preseže samega sebe in občuti moč skupnosti. Pa še svoj prvi previs sem splezala.«

Prav zato inPlaninec ustvarja priložnosti za inPlanince - da lahko rastejo, premikajo svoje meje, sklepajo nova prijateljstva in skozi šport odkrivajo, da zmorejo več, kot so si kadarkoli predstavljali.

Dunaj 2026 je znova pokazal, da paraplezanje ni le športna disciplina. Je prostor vključevanja, sodelovanja, medsebojne pomoči in poguma. Je skupnost, v kateri vsak oprimek, vsak dosežen meter in vsak nasmeh šteje. In prav v tem je njegova največja moč.

Na povezavah najdete utrinke s prvenstva: