Tomazinu in Česnu Bloudkova nagrada, Rekar Bloudkova plaketa 2025

Med letošnjimi dobitniki Bloudkovih priznanj, najvišjih odlikovanj Republike Slovenije v športu, ki so jih 9. februarja 2026 podelili na Brdu pri Kranju, je tudi trojica iz planinskih vrst. Bloudkovo nagrado 2025 sta prejela alpinista Aleš Česen za vrhunske mednarodne športne dosežke in Iztok Tomazin za življenjsko delo v športu, športna plezalka Rosa Rekar, svetovna podprvakinja 2025 v težavnostnem plezanju, pa je prejemnica Bloudkove plakete 2025.

Prestižna Bloudkova priznanja, ki jih od leta 1965 podeljuje Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj za dosežke na področju športa, so podelili na slovesni prireditvi na Brdu pri Kranju. Bloudkove nagrade, najvišja državna priznanja Republike Slovenije za delo in dosežke na področju športa so prejeli atletinja Tina Šutej, kajakašica Špela Ponomarenko Janić in vrhunski alpinist Aleš Česen za vrhunske mednarodne športne dosežke ter alpinist in gorski reševalec Iztok Tomazin za življenjsko delo v športu. Podelili so tudi deset Bloudkovih plaket 2025, ki jo je za pomemben tekmovalni dosežek v športu prejela športna plezalka Rosa Rekar, svetovna podprvakinja 2025 v težavnostnem plezanju.

Bloudkova nagrada se podeljuje posameznikom, športnim ekipam ali organizacijam v Sloveniji, zamejstvu ali med slovenskimi izseljenci za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa v obdobju najmanj desetih let. Prejemniki so lahko nagrajeni za vidne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega, publicističnega in organizacijskega dela v športu ter pri načrtovanju in gradnji športne infrastrukture, bodisi v okviru ljubiteljske bodisi poklicne dejavnosti. Nagrada se podeljuje tudi za vrhunske mednarodne športne dosežke ter posameznikom kot priznanje za življenjsko delo ob najmanj tridesetletnem delovanju v športu.

Ker je Aleš Česen trenutno delovno na Antarktiki, so Bloudkovo nagrado prevzeli Polona Juričinec Česen in Aleševa sinova Lovro in Rok Česen. (foto Vesna Lilik/GOV)

"Aleš Česen je izjemen slovenski alpinist, ki združuje pogum, strast in neustavljivo željo po osvajanju vrhov. Za plezanje se je začel zanimati že v otroštvu, najprej na umetnih stenah, nato pa ga je pot odpeljala v ledene slapove, velike stene in višave – od Himalaje do Alp – kjer je premikal meje mogočega. Med njegovimi največjimi dosežki sta prvenstvena vzpona v severni steni Hagšuja v Indiji (6657 m) in na severni vrh Gašerbruma IV (7900 m). Preplezal je tudi prvenstveno smer v zahodni steni Arjune (6250 m) ter opravil zgodovinski drugi vzpon in prvi vzpon s severne strani na pakistanski Latok I (7145 m). Leta 2024 je skupaj s Tomom Livingstonom preplezal 2000 metrov dolgo prvenstveno smer po zahodnem grebenu Gašerbruma III (7952 m), ocenjeno z najvišjo francosko težavnostno stopnjo ED+. Za svoje dosežke je prejel tri nagrade zlati cepin: leta 2015 za Hagšu, 2018 za Latok I in 2025 za Gašerbrum III – priznanja, ki potrjujejo njegovo drznost, vztrajnost in navdihujoč prispevek v svetovnem alpinizmu," so zapisali v obrazložitvi Bloudkove nagrade. Ker je Česen trenutno delovno na Antarktiki, so nagrado prevzeli Polona Juričinec Česen in Aleševa sinova Rok in Lovro Česen.

"Današnja priznanja so sporočilo mladim, da se splača delati in vztrajati in jih učijo, da so tudi porazi del poti," je dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar in opozorila, da morata biti tudi v športu glavni vodili spoštovanje in človečnost. Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je v nagovoru poudaril, da so Bloudkove nagrade priznanje predvsem ljudem: "To je eden tistih večerov, ko šport ne govori skozi rezultate, ampak skozi ljudi. Zaradi zgodb, vrednot in vseh vas, ki šport živite in ga s tem bogatite. Šport ni samo tekmovanje – je šola življenja. Uči nas poštenosti, vztrajnosti in spoštovanja, do pravil, do drugih in do sebe. Prav te vrednote naši športniki nosijo s seboj v svet kot ponosni predstavniki Slovenije."

"Nobenega rekorda ali medalje ne dosežeš popolnoma sam. Tudi na nobeno goro ne stopiš sam, čeprav telesno morda res in kilometre okrog tebe ni nikogar. Zahvalo si zato zaslužijo tudi vsi, ki so nam na naših zahtevnih poteh stali ob strani – naši najbližji, učitelji, mentorji, trenerji, soplezalci in drugi sopotniki," pa je v imenu nagrajencev na 61. podelitvi Bloudkovih nagrad povedal Iztok Tomazin, prejemnik Bloudkove nagrade 2025 za življenjsko delo, v obrazložitvi katere so zapisali: "Iztok Tomazin, po poklicu zdravnik družinske in urgentne medicine, je ikona slovenskega alpinizma, ki živi po načelu, da so meje tam, kjer si jih sami postavimo. Kot član Alpinističnega odseka Tržič je dejaven od leta 1974, predlani pa je praznoval 50-letnico alpinističnega delovanja. Bil je prvi Slovenec, ki je preplezal sedmo in osmo stopnjo težavnosti in na vrh osemtisočaka priplezal pozimi. Sodeloval je na 25 odpravah (12 himalajskih) in kot najmlajši član jugoslovanske odprave stal pod južno steno Lotse. Po vrnitvi iz ZDA je sprožil revolucijo prostega plezanja v Sloveniji in svoje znanje ter izkušnje delil z mnogimi generacijami mladih plezalcev. Kot alpinistični inštruktor in zdravnik Gorske reševalne zveze Slovenije je vlival pogum, strokovnost in ljubezen do gora, vedno pa dokazoval, da alpinizem ni le šport, temveč način življenja. Poleg alpinizma uresničuje strast do prostega letenja (zmajarstvo, jadralno padalstvo, skoki s padalom, skoki base) in je tudi alpinistični smučar, fotograf, publicist, predavatelj, literat in letalski reševalec. Iztok Tomazin ni le zdravnik in alpinist, temveč legenda in navdih, ki dokazuje, da se s strastjo, pogumom in predanostjo lahko presegajo meje tam, kjer drugi vidijo ovire."

Bloudkovo nagrado, najvišjo državno nagrado na področju športa, so za slovensko plezanje in alpinizem do zdaj prejeli: Miha Potočnik (1967), Joža Čop (1970), Aleš Kunaver (1974), VI. jugoslovanska alpinistična himalajska odprava za osvojitev Makaluja (1975), Jugoslovanska alpinistična odprava - Everest '79 za osvojitev najvišjega vrha sveta po novi smeri (1979), Franc Knez (1984), odprava Cerro Torre za prvenstveni alpinistični vzpon v Patagoniji (1985/86), Janez Krušic (1987), Tomo Česen (1989), Marko Prezelj in Andrej Štremfelj za dosežke v alpinizmu/novo smer na Kangčenzengi (1992), Tomaž Humar za najodmevnejši dosežek v letu v svetovnem alpinizmu (1999), Davo Karničar za izjemni športni podvig v Himalaji/smučarski spust z Everesta (2000), Martina Čufar (2001), Mina Markovič (2012) in Janja Garnbret (2018) za vrhunski mednarodni športni dosežek ter Franc Ekar (2023) za življenjsko delo v športu.

Poleg trojice športnih plezalk, ki so prejele Bloudkovo nagrado, so Bloudkove plakete za slovensko športno plezanje do zdaj že prejeli: Natalija Gros in Mina Markovič leta 2011, Jernej Kruder leta 2015, leta 2017 Janja Garnbret in Domen Škofic, leta 2018 selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren, leta 2019 športni plezalec Gregor Vezonik, leta 2020 športna plezalka Mia Krampl, leta 2022 Luka Potočar, leta 2023 Vita Lukan in leta 2025 paraplezalka Manca Smrekar. V gorskih športih sta Bloudkovo plaketo prejela leta 2016 tekmovalni turni smučar Nejc Kuhar in leta 2018 tekmovalec v lednem plezanju Janez Svoljšak, v alpinizmu pa leta 2020 Luka Stražar in Aleš Česen za prvi uspešni vzpon na Latok I s severne strani.

Iskrene čestitke!