Janja Garnbret z novo zmago v domačem Kopru navdušila številne slovenske navijače

Najuspešnejša športna plezalka vseh časov, Janja Garnbret, je letos v Kopru znova dokazala svojo vrhunsko pripravljenost. Na domači tekmi je s svojo predstavo še enkrat potrdila, zakaj velja za eno največjih športnic v zgodovini športnega plezanja. V moški konkurenci je slavil Japonec Sorato Anraku. Na Obali je športne plezalce v dveh tekmovalnih dneh podprlo skoraj 7.000 navijačev.

Slovenska plezalna junakinja Janja Garnbret je nadaljevala zmagovalni niz in z novo zmago na domači tekmi svetovnega pokala v težavnosti v Kopru navdušila številne navijače, ki so z bučnim navijanjem podprli štiri slovenske finalistke. Korošica se je z odličnim plezanjem v zahtevni smeri najbolj približala vrhu in priplezala do višine 47+. Po zaključku finala se je veselila nove zmage: "Vesela sem, kako je bilo danes, in upam, da bo v Koreji isto." Podpora domačih navijačev ji veliko pomeni: "Tu v Kopru je noro vzdušje, vsako leto je noro vzdušje, to postaja en standard. Ne vem, koliko gledalcev je bilo, ampak slišalo in čutilo se je ogromno." O postavitvah na domači tekmi pa je dodala: "Kvalifikacije so bile lahke, tudi polfinale je bil malo prelahek, ampak tudi moje plezanje ni bilo najboljše včeraj. Danes finale, iskreno, mislila sem, da bo težje do strehe, do tam, kjer se začne previs in potem iz previsa ven. Smer me je presenetila na lažje, kar je vedno boljše, kot če te preseneti, da je težja, kot misliš. Tam, kjer sta padli Laura in Seo, tam se je začelo, tam pa imaš ali nimaš. Upam, da bo v Koreji isto."



Drugo mesto je osvojila Korejka Chaehyun Seo, ki ji je zdrsnilo pri višini 38+, tretje pa Italijanka Laura Rogora, ki je dosegla višino 37+. Uspeh Janje Garnbret so dopolnile še tri slovenske finalistke Lučka Rakovec, ki je v finalu priplezala do višine 28+ in končala na petem mestu, Rosa Rekar je z doseženo višino 26+ končala na sedmem mestu in Lucija Tarkuš, ki je z višino 13+ finale zaključila na osmem mestu.



O plezanju v finalu je Lučka Rakovec povedala: "Res je bilo fajn in sem čutila spodbudo občinstva, da si skupaj z mano želijo, da dobro odplezam. Čutila sem navijače, res je bilo dobro plezati in sem vesela, da sem lahko nastopila v finalu. Finalna smer je bila naporna, morda malo bolj klasičen stil, kar bi mi načeloma moralo ustrezati, a je bila kar naporna - nabiralo se je do vrha." O uspešni vrnitvi na tekmovanja in dobrih rezultatih letos po lanski odsotnosti zaradi bolezni pa je dodala: "Na začetku sezone oz. lani si nisem upala niti razmišljati o takšnih rezultatih, sploh nisem hotela razmišljati o tem, ker sem se želela le vrniti, na kakršen koli način, in sem potrebovala te spodbude za svoje okrevanje. Upam, da bo šlo samo še navzgor. Zelo sem ponosna nase, da mi je uspelo, čeprav to prevečkrat pozabim. Letos še nisem na polno trenirala, kot bi lahko, zato se že veselim prihodnje sezone in upam, da bo vse, kot mora biti."



Rosa Rekar se je po tekmi ozrla na pot do finala: "Po kvalifikacijah sem mislila, da se ne bom uvrstila niti v polfinale, zato sem zelo ponosna, da se mi je uspelo uvrstiti v finale. Vzdušje je bilo res super, občinstvo mi je dalo dodatno spodbudo, a s svojim plezanjem nisem povsem zadovoljna. Začela sem plezati malo živčna, kar se je nadaljevalo skozi vso smer. Ko sem padla, nisem našla optimalnega položaja, ki bi mi ustrezal, in mi je zmanjkalo moči za nadaljevanje. Zdi se mi, da sem pridobila veliko izkušnjo, in plezati v finalu je bilo res nekaj nepozabnega. Da sem bila v finalu, mi da dodatno motivacijo in samozavest, tako da se že zelo veselim Seula." Nekaj posebnega je dodalo tudi vzdušje: "V izolacijski coni je zagotovo bilo drugačno vzdušje, boljše, Slovenke smo šle skupaj čez smer, si med seboj pomagamo in se spodbujamo, tako da je bilo vzdušje res super. Prav tako je navijaško vzdušje nekaj nepozabnega, navijači res dajo dodatno spodbudo in pred domačim občinstvom mi je bilo res super plezati."



Lucija Tarkuš je bila zadovoljna z uvrstitvijo v finale in podporo domačega občinstva: "Res sem bila vesela, ko sem se uvrstila v finale. Res mi veliko pomeni, da sem končno po petih letih spet nastopila v finalu - in to pred domačim občinstvom. Danes sem si želela bolje odplezati, smeri sem se po eni strani ustrašila, po drugi strani sem vseeno pričakovala malo lažji začetek in potem nisem mogla zaplezati in sem si tem stvar malce otežila. Tako sem končala prej, kot sem si želela, ampak sem res vesela, da sem nastopila v finalu pred domačim občinstvom in se veselim tudi svetovnega prvenstva. Najprej sem se počutila, da ne bom preveč živčna, a je to težko, ker je veliko občinstva, vsi navijajo zate, tukaj so vsi tvoji, družina, prijatelji in vsi, ki te podpirajo, zato res želiš pokazati najboljše plezanje. Zagotovo je nek pritisk, a pozitivni pritisk, ki ti lahko da dodatno energijo. Ko vidiš toliko ljudi, ki te podpirajo, ki podpirajo plezanje, je nekaj res lepega."



V današnjem finalu so nastopile štiri članice slovenske reprezentance v športnem plezanju - dosežek, ki je še toliko večji, ker se je zgodil na domači tekmi pred množico slovenskih navijačev. Janja Garnbret, Rosa Rekar, Lučka Rakovec in Lucija Tarkuš so s svojimi nastopi dokazale, da spadajo med elitno osmerico svetovnega pokala. Za vse štiri je bil to poseben trenutek, saj so lahko svojo pripravljenost pokazale prav pred domačimi navijači, ki so s tribun ustvarili izjemno vzdušje. Selektor Gorazd Hren je ob koncu potegnil črto pod tekmo svetovnega pokala v Kopru: "V finalu me veseli, da Janja vedno tako dobro prenese pritisk domačega občinstva in nas vedno razvaja z neverjetnim plezanjem in uspehom. Čestitke preostalim dekletom, verjamem, da bi lahko dale še malo več od sebe in malo bolje odplezale, a že štiri finalistke je izjemno lep uspeh." Podoben mejnik je Slovenija doživela že daljnega leta 2006 v Kranju, ko so bile med finalistkami prav tako štiri Slovenke: Maja Vidmar (takratna zmagovalka), Natalija Gros (3. mesto), Mina Markovič (7. mesto) in Lučka Franko (8. mesto).

V moški konkurenci je slavil Japonec Sorato Anraku, drugega mesta se je veselil Španec Alberto Ginés López, na tretjem mestu pa je končal Britanec Toby Roberts.

Pred zadnjim dejanjem letošnje tekme svetovnega pokala so se od navijačev poslovila tri velika imena slovenskega športnega plezanja - Domen Škofic, Gregor Vezonik in Martin Bergant. Vsak od njih je sooblikoval slovensko reprezentanco in pustil svoj pečat v športnem plezanju. Domen Škofic je kot odličen tekmovalec in skupni zmagovalec svetovnega pokala 2016 vrhunce svoje tekmovalne kariere v zadnjih letih preselil v skalo. Ob zaključku svoje kariere se je ozrl nazaj: "Imam zelo lepe spomine na tekmovalno obdobje, in če bi šel lahko nazaj, bi šel še enkrat, bilo je lepo. Je pa tudi umetnost zaključiti. Ko sem enkrat verjel v to, da je to dobro zame in sem zaključil, sem bil zelo srečen. Vedel sem, da plezanje ponuja še veliko možnosti poleg samih tekmovanj, sem se veselil prihodnosti." Gregor Vezonik, tretji na svetovnem prvenstvu 2018, se je s čustvenim doživljanjem uspehov zapisal v srca navijačev. O današnji vlogi gledalca je povedal: "Rad gledam tekme, še vedno spremljam vse tekme, če pa lahko gledam v živo, še toliko boljše. Ko sem tukaj kot gledalec, ko spremljam prijatelje, sem vseeno nervozen, imam povišan srčni utrip. Ko tekmuješ, si odvisen sam od sebe, si živčen zaradi drugih faktorjev, ko gledaš druge, pa nič ne moreš, spremljaš in čakaš, kaj se bo zgodilo." Tekmovalno pot je Martin Bergant lani sklenili v Kopru, letos ga že gledamo v vlogi postavljavca smeri. Pred finalom je spregovoril o novi vlogi: "V novi vlogi je zelo zabavno, čeprav še vedno malo pritiska. Mislim, da smo se dobro odrezali. V smereh smo se poskušali približati "old school" plezanju, da se vidi, kdo je najmočnejši, kdo je najbolj vzdržljiv." Ob čustvenem aplavzu so od načelnika Komisije za športno plezanje PZS Marka Pogačarja prejeli spominek PZS in se simbolno poslovili od tekmovalne poti, ki se preveša v nova poglavja.



Na startu koprske tekme se je tokrat pomerilo 60 tekmovalk in 70 tekmovalcev iz 29 držav, med njimi kar 14-članska slovenska ekipa pod vodstvom selektorja Gorazda Hrena in reprezentančnih trenerjev Anžeta Štremflja, Domna Švaba in Luke Fonda. Slovenske barve so poleg finalistk zastopali še polfinalista Luka Potočar, ki je tekmovanje končal na 19. mestu, in Mia Krampl, ki je domačo tekmo končala kot 20., ter Lana Gorič (37.), Gorazd Jurekovič (37.), Zala Mlakar-Starič (38.), Sara Čopar (39.), Lana Skušek (40.), Milan Preskar (45.), Samo Golob (56.) in Lovro Črep (58.).



Slovenija je že devetindvajsetič gostila tekmo svetovnega pokala v težavnosti, ki se je iz Kranja pred štirimi leti preselila v Koper. Odlično vreme je skupaj z množico navijačev ponovno ustvarilo nepozabno vzdušje ter neprecenljivo podporo za vse tekmovalke in tekmovalce.

Polona Marinček
--------------------------
Medijske objave:
Tretja zaporedna in obenem rekordna zmaga Janje Garnbret (TV Slovenija) 
Podelitev najboljšim plezalkam v Kopru (TV Slovenija)
Finalni nastop Janje Garnbret v Kopru (TV Slovenija)
Izjava Janja Garnbret (24ur.com)
Izjava Rosa Rekar (24ur.com) 
Izjava Lucija Tarkuš (24ur.com) 
Janja Garnbret v Kopru do 49. zmage v svetovnem pokalu (24ur.com) 
Janji Garnbret v Kopru uspel trojček zmag (MMC) 
19-letna Rosa Rekar v prvi sezoni med težkokategornicami presenetila samo sebe (Siol) 
Janja Garnbret drugače niti ne zna - nova zmaga in nov record (Siol) 
Janja Garnbret ostaja kraljica, v Kopru do 49. zmage v karieri! (Siol)