| Za nami je dolga in naporna sezona, prav tako pa vrsta vrhunskih
rezultatov in veselje ob njih. Veseli me predvsem, da Slovenija ni več prisotna
v svetovnem vrhu samo s pozamezniki, ampak vse bolj postaja močna tudi kot
ekipa. In ne vidim vzroka, da ne bi postali v prihodnje še močnejši.
Na tekmah svetovnega pokala, največjih mastrih in evropskem prvenstvu
je naša bera naslednja: deset uvrstitev na zmagovalne stopničke,
od tega tri zmage, skupno pa kar 29 uvrstitev med prvo deseterico. Še
ne dolgo tega smo ob teh številkah omenjali samo našo najuspešnejšo
športno plezalko Martino Cufar. Bila je velikanska vzpodbuda vsem
tistim, ki so ji eleli slediti. Tako smo v lanski sezoni dobili
še drugo finalistko Natalijo Gros. Letos se je ta številka podvojila.
Sestri Maja in Katja Vidmar sta prispevali k dejstvu, da imamo trenutno
najmočnejšo ensko ekipo na svetu. Prav na tekmi pred domačim
občinstvom so dekleta dosegla rezultat za katerega bi bile pred časom
najbr tudi sanje preveč.
Glede na potencialne monosti, ki jih imamo, je to vsekakor več kot
bi si lahko obetali. Obenem pa je tudi dokaz, da za neizmerno voljo, hrepenenjem
in predanostjo ni nepremagljivih ovir. Zato si upam verjeti, da se bomo
spet kdaj v prihodnosti veselili nastopa v finalu pri moških. Seveda
pa elim poudariti, da al včasih po krivici samo za malenkost
slabši doseki izgubijo svoj lesk. Obenem pa so lahko in morajo
biti dodatna vzpodbuda za uresničitev visokih ciljev.
Z zadovoljstvom lahko rečem, da je za temi najvidnejšimi imeni vrsta
mladih ljudi. e nekaj zaporednih sezon skrbijo, da se vsem tistim,
ki kakorkoli bedimo nad tem lepim športom, ni potrebno bati za prihodnost.
Istočasno pa je to obveza, da vsi skupaj najdemo dovolj medsebojne potrpeljivosti,
notranje energije in sposobnosti za nadaljevanje načrtov, ki so pomembni
za naš šport.
Predsednik Komisije za športno plezanje
Tomo Česen
|
Martina Čufar
Kot je lansko sanjsko sezono končala, tako je letošnjo tudi začela s
tretjo zaporedno zmago na mastru v Bruslju. Potem si je priborila še svojo
tretjo zmago na tekmah svetovnega pokala in odšla kot ena izmed favoritinj
na prvenstvo stare celine. Osvojena srebrna kolajna je zagotovo našla
posebno mesto med osvojenimi odličji. Samo teden dni kasneje pa je pospravila
v žep še zadnjo lovoriko, ki ji je manjkala zmago na mastru v Serre
Chevalierju. Odlično pripravljenost je potrdila tudi s prvim slovenskim
ženskim vzponom na pogled v smeri z oceno 8a+. Vrhunsko formo ji je uspelo
zadržati do konca sezone in s tretjim mestom v skupnem seštevku svetovnega
pokala tako že tretjič v karieri stala na zmagovalnih stopničkah končne
razvrstitve.
|
|
Matej Sova
V primerjavi z lansko sezono so bili njegovi letošnji rezultati na tekmovanjih
mnogo bolj konstantni. Čeprav mu ni uspelo doseči tako željenega finala,
pa si je z dvema 11. mestoma ter ostalimi rezultati priboril mesto med
prvo petnajsterico plezalcev na svetu. Z nekaj nastopi je dokazal, da
vrata zanj za finale niso zaprta. Nenazadnje je odlično pripravljenost
pokazal tudi s svojimi vzponi v naravnih stenah, kjer je med drugim ponovil
eno izmed dveh najtežjih smeri pri nas.
|
|
Natalija Gros
Naslov svetovne prvakinje na svetovnem mladinskem prvenstvu, dvakratne stopničke
na tekmah svetovnega pokala in končno 4.mesto v skupnem seštevku svetovnega
pokala
Ana Kosmač
Naslov državne članske prvakinje in 4.mesto v skupnem seštevku evropskega
mladinskega pokala v kategoriji st.deklic
Katja Vidmar
Zmagovalka skupnega seštevka evropskega mladinskega pokala v kategoriji
mladink, finalistka na tekmi svetovnega pokala
Maja Vidmar
Izjemno 2.mesto na tekmi svetovnega pokala, 3.mesto v skupnem seštevku
evropskega mladinskega pokala v kategoriji kadetinj
|
| Letošnja sezona pa ni bila zaznamovana samo z vrhunskimi rezultati,
ampak jo bomo zapisali tudi kot leto, v katerem je sklenil zaključiti svojo
tekmovalno kariero eden naših najuspešnejših plezalcev ALJOŠA GROM. Zato
je KŠP sklenila, da mu ob tej priložnosti da posebno priznanje. Sedemkratni
državni prvak je za slovensko reprezenatnco prvič nastopil leta 1992.
Štiri leta kasneje, leta 1996 pa je napovedal prodor proti vrhu, ko si
je na tekmi v Gradcu prvič priplezal finale in s 6.mestom in svojim plezanjem
dokazal, da lahko poseže še višje. To se je zgodilo že naslednje leto,
ko je na tekmi v Imstu s 3.mestom stal na zmagovalnih stopničkah in tako
dosegel najboljši rezultat kariere, kar je doslej še vedno najboljši slovenski
rezultat pri moških na tekmah svetovnega pokala. Še enkrat čestitke in
želje, da bi tudi v novih vlogah v tem športu našel obilo zadovoljstva.
|