Ideja o Španiji je padla že spomladi, ko sem izvedel za letošnji koledar tekem. Master boulder tekma v Argentieru je namreč že vsaj na pol poti do Španske meje in ni hudič, da ne bi potegnili še dol do Barcelone ter plezališč v okolici. Združiti morje, plezanje in dopust ter spoznati še nekaj španske zgodovine, temu je bilo nemogoče reči ne.

Že na tekmah sem imel priložnost podebatirati z najboljšimi španskimi plezalci in informacij, o tem kje so dobre plaže, predvsem pa, kje so najboljša plezališča, ni manjkalo. Vprašanja, ali imajo tam doli sploh kaj dobrega in težkega za preplezat, pa glede na njihove uspehe na tekmah svetovnega pokala ni bilo potrebno postavljati.
 

Naslednja postaja na najini poti je bilo glavno mesto Španije - Madrid, še prej pa seveda obisk enega od plezališč. Obiskala sva Siurano, severozahodno od Barcelone, kjer sva malo pretegnila svoje okončine in se hladila v bližnjem jezeru. Čeprav je v Siurani ogromno dobrih sten pa plezanje tu, predvsem zaradi same skale (luknjice) ni najprijetnejše. Lokalci so nama predlagali še obisk Montsana pol ure vožnje stran, a zgodba je bila tam enaka.

S plezanjem, kjer skala ni ostra kot britvica, sva tako morala počakati vse do konca potovanja v Rodellarju. Vendar je prej sledil še obisk Madrida, na poti do njega pa sva se ustavila tudi v čudovitem mestu Zaragoza, ki ga je glavni tok turizma zaradi oddaljenosti v notranjost obšel. In je zato toliko bolj domač.
 

Pot naprej je bila dolga in vroča, o kakšni piknik area pa ob takšni pokrajini ni ne duha ne sluha. Če ste se kdaj spraševali od kod prihajajo vsi lešniki in mandlji je odgovor Španija...

MADRID je kot se za prestolnico spodobi VELIK. Masivne stavbe s svojo senco poleti precej olajšajo pohajkovanje po mestu in ni boljšega kot v kakšnem vogalnem pubu pogasiti žejo z enim od španskih pirčkov.