|
Master tekma v balvanskem plezanju
Argentiere
26-27.julij 2002
Na tradicionalnem mastru v francoskem Argentieru zmaga pripadla
Danielu Dulacu FRA in Lisi Rands ZDA, najboljša slovenska predstavnika
Natalija GROS in Jure GOLOB pa sta se uvrstila znotraj deseterice...
Kot vsako leto so prireditelji tudi letos poskrbeli za zanimiv
vikend v Argentieru. Poleg balvanske tekme smo bili priča še tekmi
v hitrostnem balvanskem plezanju in trofeji Fabtor, tekmovanju v
skoku-jumpi, ki je bila na prireditve vpeljana kot spomin na tragično
preminulega mladinskega svetovnega prvaka, francoza Fabiena MAZUERa.
Za prijetno presenečenje so poskrbeli postavljalci smeri, saj so
bile le te dobro plezljive in kot takšne v zadovoljstvo tako nastopajočim
kot tudi gledalcem. Iznajdljivost - dober on sight - je imela tokrat
prednost pred surovo močjo in tehnično zreli plezalci so jo odnesli
precej bolje kot bodybuilderji.
Zmaga Dulacu in drugo mesto Krivoshetsevu, sicer
plezalcu vzdržljivostnih tekem, sta le še potrdilo vsemu dogajanju,
dasiravno je s svojo tehniko in preciznostjo očaral predvsem slednji.
Jure GOLOB z devetim mestom (lani sedmi) nadaljuje zbirko
solidnih uvrstitev na mastrih v Argentieru, očitno pa je odkril
tudi novo zvrst plezanja, ki mu leži saj je v tekmovanju v jumpi
osvojil tretje mesto. Matej SOVA je kot naš drugi moški predstavnik
napravil majceno napako, zdrs iz stopa že na vstopu v problem, kar
ga je stalo finalne preizkušnje. Pristal je na 26.mestu.
Pri dekletih je Lisa Rands v težkih smereh neulovljiva,
na odlično sedmo mesto pa se je uvrstila naša Natalija GROS,
ki ji višina v določenih problemih dela hude težave, a se jim z
uporabo svoje izjemne moči zna izogniti. Tudi Martina ČUFAR
se je spoprijela z balvani v Argentieru, vendar ji je navkljub njeni
izredni tehniki za boljšo uvrstitev - 16.mesto, zmanjkalo tako idej
kot moči.
Zvečer se je pričelo zares. Najprej je bilo na sporedu tekmovanje
ali bolje skakanje za trofejo FABTOR, po domače JUMP-a. Bistvo
igre je, da iz dveh štartnih oprimkov poletiš na končni oprimek
in ga zadržiš, le tega pa iz kroga v krog prestavljajo vse više
in više. Prvič se je v tovrstni disciplini, ki načeloma daje prednost
večjim plezalcem, preizkusil tudi GOLOB in z milimetrskim
zaostankom ter višino 250cm osvojil tretje mesto ter tako dokazal,
da res zna leteti...Trofejo je kot že nekajkrat popreje domov odnesel
visoki DUTRAY, z višino skoka 260cm, pa še to le za las,
saj oprimka v resnici ni zadržal - ampak naj mu bo, najboljši je
bil pa vseeno. Gledalci so bili od navdušenja vseskozi na nogah,
pa saj stolov itak ni bilo...
Sledilo je hitrostno boulder tekmovanje, kjer so se tekmovalci
iz štarta (kot pri smučanju) pognali do prvega balvana, ga preplezali,
skočili na tla, oddrveli do naslednjega balvana, ga preplezali in
na isti način opravili še z zadnjim, potem pa skozi ciljno črto
in to čim hitreje. Zmaga seveda najhitrejši, sama težavnost problemov
pa je bila zares nizka. Slovenska ekipa se je tovrstne hitrostne
preizkušnje vzdržala in se raje zabavala ob pogledu na plezalce
na spidu. Absolutno najhitrejši iz prvega teka se je že na samem
začetku drugega teka spotaknil ob blazino in padel kolikor je dolg
in širok - na srečo na blazine, s tem pa zapravil vsakršno možnost
za zmago. Sicer pa je bil namen vsega skupaj bolj zabava kot kaj
resnega, ali pač ne...
Na koncu je sledil še veliki večerni superfinalni nastop,
v katerega se je uvrstilo pet tekmovalcev in tekmovalk iz dopoldanske
tekme v balvanskem plezanju, pred seboj pa so imeli tri balvanske
probleme ter dvakrat po tri minute časa za vsakega od njih. Problemi
so bili res težki, saj sta le dva tekmovalca preplezala po en balvan,
zadnji balvan pa je ostal nepreplezan. Da pa bi navijači ostali
potešeni, je na koncu pokazal kako se stvari streže postavljalec
smeri Anthony Lamiche, sicer tudi sam eden najboljših boulderašev
na svetu, in z lahkoto opravil z najtežjim balvanom.
|
|
Glacier Noir in okoliški štiritisočaki
Argentiere - prizorišče
Matej Sova s petko
Natalija bolj na moč
Tehnično izvedljivo
Dobri oprimki
čas za piknik
oziroma kosilo
zares zvita tale Martina
|
