BOULDER MASTER ARGENTIERE
Argentiere 27.7.2001

Bolšjak? neee - boulderca		 Nedaleč stran od Serre Chevaliera, tako rekoč na dvorišču enega najboljših francoskih plezalcev Francoisa Lombarda, se je dogajal sedaj že tradicionalni master v Argentieru. Kot vsako leto ga je spremljala peklenska vročina in zelo šmudljavi boulder problemi ter borbeni tekmovalci.
Za vse francoske master boulderce je značilno neverjetno veliko število prijavljenih tekmovalcev;pri moških čez 80...na srečo pa pri vrhu ponavadi ni večjih presenečenj.
Prav na tej tekmi pa se je prvič preizkusil tudi ameriški mladič Dave Graham, katerega zbirka vzponov obsega lepo število smeri 8c stopnje in to ponavadi v le nekaj poizkusih. Kot marsikateremu drugemu plezalcu na žalost tudi Davu ni šlo najbolje, je pa vseeno nakazal par dobrih blokad, kjer se drugi niso uspeli niti dvigniti od tal; definitivno zelo dober plezalec, čeprav bi mu mimoidoči, ko ga pogleda najraje kupil neki za pojest...

Daniel Andrada		 Prvi dan tekme je že kazal na vsesplošni letošnji postavljalski trend - nič poličk (buuuaaa), pa zelo veliko število čudnih grifov, katerih oblika še najbolj spominja na kepco sladoleda ob srečanju z razbeljenim asfaltom. Sledi vneto poizkušanje preplezati problem in ko ti to ne uspe niti v četrto;peto, sledijo trenutki najhujše jeze. Še najbolj se ob plazu kletvic, ki jih jezni tekmovalci spuščajo v zrak, ćloveku smilijo grifi, ki so zato deležni brcanja, zmerjanja in tolčenja z raznimi pripomočki. Najhujši od vseh je Jerome Meyer, ki je svojo jakno enkrat v napadu besa že brcnil v reko (skupaj z vsemi dokumenti in denarjem), nazadnje pa je palico s ščetko za čiščenje bolj odmaknjenih oprimkov, brcnil v sodnika sosednje smeri (nenamerno).

Vse skupaj bi potekalo na kakšnih 35 stopinjah v senci, če bi kje bila, pa je ni bilo tako, da so mnogim tekmovalcem možgani zakuhali in tudi najbolj logična rešitev problema se je pokazala šele čez deset minut, ko je bilo že prepozno.

La Roche de Rame		 OK, zdržiš do konca tekme, pol pa direktno do najljubšega jezera v bližini. Prav to je tisti del, ko plezalci začnejo uživat najbolj; predvsem si ohladiš kožo na prstih, ki izgledajo kot kakšne ravnokar spečene klobasice ter pozabiš na tiste boulderje, v katere nisi uspel niti vstopit  - počitek za psiho je najpomembnejši...

Drugi dan je minil precej podobno kot prvi s to razliko, da je bilo tako tudi pričakovati. Sicer so si organizatorji izmislili še nekakšen superfinale, za prvih pet uvrščenih, katerega točkovanje ni verjetno razumel nihče, na koncu pa je računalnik izpljunil rezultate:
Prvo mesto pri fantih Daniel Andrada - Španija, prvo mesto pri dekletih pa Sandrine Levet - Francija.

Jure Golob
Od naših sta se tekme udeležila Martina Čufar in Jure Golob ter se tudi oba uvrstila v finale. Pri dekletih so bile kvalifikacijske smeri vsaj še nekako podobne plezanju medtem, ko pri fantih ni izgledalo čisto tako.
Drugi dan tekme je Golobu uspelo uvrstitev prejšnjega dne popraviti še za nekaj mest; zasedel je 7. mesto. Čufarjeva je v močni konkurenci predanih boulderašic zasedla odlično 11.mesto

          
    Martina Čufar                                   Jure Golob
Rezultate si oglejte na Digital Rocku